Jedro

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik predhodno dobiti soglasje istega organa, ki odloča o dovolitvi obratovanja v podaljšanem obratovalnem času. Soglasje je akt, ki se izda na podlagi udeležbe drugega organa v postopku. V obravnavanem primeru ne gre za tako imenovano zbirno odločbo v smislu 209. člena ZUP, saj noben predpis ne določa, da mora pri odločanju o obratovalnem času sodelovati kakšen drug organ in da je odločitev vezana na njegovo soglasje. Če pa o zadevi odloča isti organ (ne glede na posebno rubriko v prijavitvenem obrazcu), ugoditveni del odločbe implicira soglasje, zavrnitveni del pa implicira odklonitev soglasja. Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožnikova vloga nepopolna in da bi ga moral prvostopni organ pozvati, naj predloži vlogi še ustrezno soglasje. Po presoji pritožbenega sodišča pravila upravnega postopka niso bila kršena in bi moralo zato sodišče prve stopnje o zadevi odločiti po vsebini. Zato ni bilo podlage za ugoditev tožbi iz procesnih razlogov, kot je to storilo sodišče, saj je s tem napačno uporabilo določbo 3. točke prvega odstavka 60. člena ZUS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 25.4.2003 ter ji zadevo vrnilo v ponovni postopek. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo Občine ... z dne 5.3.2003, s katero je prvostopni organ na tožnikovo prijavo razporeda obratovalnega časa gostinskega obrata B. deloma potrdil redni in deloma soglašal z obratovanjem lokala v podaljšanem obratovalnem času ter določil čas dopustnega obratovanja gostinskega vrta. Zavrnjen pa je bil prijavljeni redni obratovalni čas od ponedeljka do petka od 5.30 do 24 ure, v soboto od 7 do 24 ure in v nedeljo od 7 do 23 ure ter podaljšani obratovalni čas ob petkih in sobotah od 24 do 2 ure naslednjega dne.

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da je materialno pravna podlaga za odločanje v tej zadevi Pravilnik o merilih za določitev obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99 - Pravilnik) in Pravilnik občine o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa v gostinskih obratih in na kmetijah, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 102/00 - Pravilnik 1). Po 2. odstavku 4. člena Pravilnika lahko gostinec obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti, ki o tem odloča na podlagi sprejetih meril. Občina je s Pravilnikom 1 določila merila in pogoje, na podlagi katerih za gostinstvo pristojen organ lokalne skupnosti izda soglasje za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem času (1. člen Pravilnika 1). Po presoji sodišča prve stopnje mora gostinec na podlagi 2. odstavka 4. člena Pravilnika pridobiti pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti preden pristojni organ odloči o njegovi vlogi oziroma prijavi delovnega časa. To naj bi izhajalo iz samega obrazca prijave razporeda obratovalnega časa gostinskega obrata in je to soglasje na obrazcu tudi predvideno. Tožnik tega pisnega soglasja ni pridobil. Zato sodišče meni, da je bila njegova vloga nepopolna in da bi moral organ prve stopnje tožnika pozvati, da odpravi pomanjkljivost in predloži ustrezno soglasje ter nato o zadevi odločiti.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe Pravilnika in Pravilnika 1 s tem, ko je presodilo, da bi moral za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti najprej izdati pisno soglasje, nato pa upravni organ obravnavati vlogo tožnika in izdati odločbo. V konkretnem primeru bi to pomenilo, da bi za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti, ki je hkrati upravni organ, ki je izdal izpodbijano odločbo, najprej moral sprejeti vlogo za izdajo soglasja, nato pa izdati pisno soglasje (pozitivno ali negativno), le-tega poslati tožniku, ki bi to isto vlogo in soglasje zopet moral poslati na isti upravni organ (gostinstvo je namreč veja gospodarstva, ki sodi v pristojnost Oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo tožene stranke). Ta organ nato glede na določbe 7. člena Pravilnika 1, potrdi podaljšani obratovalni čas oziroma izda odločbo. Po mnenju tožene stranke je bila vloga za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času popolna. Ker pa je tožnik zahteval obratovanje v obratovalnem času mimo določb Pravilnika 1, je upravni organ deloma zavrnil obratovalni čas z odločbo (s tem je hkrati izrazil negativno soglasje), soglašal pa je z obratovanjem v podaljšanem obratovalnem času, kot izhaja iz prvostopne odločbe. Pisno soglasje torej predpostavlja bodisi potrditev obratovanja, če je vloga popolna, upoštevajoč tri pogoje iz 1. odstavka 7. člena Pravilnika 1 oziroma izdajo odločbe, če ni sporen kakšen od teh pogojev, skladno s 3. odstavkom 7. člena Pravilnika 1. Sodišče je bistveno kršilo določbo 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ki predstavlja tudi bistveno kršitev postopka v upravnem sporu. Iz obrazložitve sodišča izhaja, da naj bi o zadevi odločala povsem ločena organa, zato ni mogoče slediti napotku, da naj tožena stranka pozove tožečo stranko k dopolnitvi vloge s predložitvijo manjkajočega soglasja, ki ga s potrditvijo na vlogi ali izdajo odločbe daje en in isti organ. Tako nasprotje izhaja tudi iz same listine, to je izpodbijane odločbe, kjer je jasno zapisan obseg soglasja, v razlogih sodbe pa sodišče navaja, da pisnega soglasja za gostinstvo pristojen organ lokalne skupnosti ni izdal. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka v odgovoru na tožbo pritrjuje odločitvi sodišča. Meni, da sklicevanje na notranjo organizacijo dela pri upravnem organu ni pomembno. Tožena stranka je predvidela v obrazcih pridobitev soglasja za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti, kar pa, kot pravilno ugotavlja sodba, ni bilo storjeno. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik je pri upravnemu organu lokalne skupnosti, ki je pristojen za gostinstvo, prijavil razpored obratovalnega časa gostinskega obrata B. Prijavil je redni obratovalni čas in na istem obrazcu podal tudi vlogo za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času. Upravni organ pri odločanju ni izpolnil rubrike 3 (potrditev rednega obratovalnega časa in soglašanje s podaljšanjem obratovalnega časa) ampak je o zadevi odločil z odločbo. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik predhodno dobiti soglasje istega organa za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času. Soglasje je akt, ki se izda na podlagi udeležbe drugega organa v postopku. V obravnavanem primeru ne gre za tako imenovano zbirno odločbo v smislu 209. člena ZUP, saj noben predpis ne določa, da mora pri odločanju o obratovalnem času sodelovati kakšen drug organ in da je odločitev vezana na njegovo soglasje. Če pa o zadevi odloča isti organ (ne glede na posebno rubriko v prijavitvenem obrazcu), ugoditveni del odločbe implicira soglasje, zavrnitveni del pa implicira odklonitev soglasja. Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožnikova vloga nepopolna in da bi ga moral prvostopni organ pozvati, naj predloži vlogi še ustrezno soglasje. Po presoji pritožbenega sodišča pravila upravnega postopka niso bila kršena in bi moralo zato sodišče prve stopnje o zadevi odločiti po vsebini. Zato ni bilo podlage za ugoditev tožbi iz procesnih razlogov, kot je to storilo sodišče prve stopnje, saj je s tem napačno uporabilo določbo 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (člen 74. ZUS).