Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sodba I Ips 3466/2018

ECLI:SI:VSRS:2025:I.IPS.3466.2018 Kazenski oddelek

kaznivo dejanje poneverbe indici indična sodba domneva nedolžnosti in dubio pro reo pogojna obsodba posebni pogoj poseben pogoj v pogojni obsodbi odvzem premoženjske koristi premoženjskopravni zahtevek solidarno (nerazdelno) plačilo sostorilstvo
Vrhovno sodišče
6. februar 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ko gre za dokazovanje z indici (dejstvi, ki na podlagi logičnega sklepanja lahko kažejo na obstoj odločilnih dejstev), mora biti iz razlogov sodbe razvidno, da je sodišče ocenilo tako spoznavni prispevek vsakega posamičnega indica kot tudi njihovo skupno spoznavno moč, ki je odvisna od medsebojnega učinkovanja spoznavne moči posameznih indicev.

Sodišče je obsojenki obsodilo na solidarno plačilo premoženjskopravnega zahtevka in premoženjske koristi, v odločbi o kazenski sankciji pa je pogojno obsodbo vezalo na posebni pogoj, da obe plačata svoj sorazmerni del (polovico) premoženjskopravnega zahtevka in premoženjske koristi. Pravno podlago za naložitev solidarnega plačila je imelo v prvem odstavku 186. člena Obligacijskega zakonika in v petem odstavku 75. člena KZ-1. To pravno podlago je navedlo v obrazložitvi sodbe, kjer je pojasnilo tudi, da je sodni izvedenec zanesljivo ugotovil znesek prilaščenega denarja, ni pa mogel ugotoviti, kolikšen delež si je prilastila katera izmed obsojenk, zato je odločitev o vezavi posebnega pogoja na plačilo polovice zneska edina možna in pravična rešitev.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se zavrneta.

II. Obsojena A. A. (sedaj ...) je dolžna plačati sodno takso v višini 280,00 EUR, obsojeno B. B. pa se plačila sodne takse oprosti.

Obrazložitev

A.

1.Okrajno sodišče v Novem mestu je z uvodoma navedeno sodbo obsojeni B. B. in A. A. spoznalo za krivi storitve kaznivega dejanja poneverbe po prvem odstavku 209. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo jima je pogojni obsodbi, v katerih je vsaki določilo kazen eno leto zapora s preizkusno dobo treh let in posebnim pogojem, da vsaka izmed njiju plača svoj sorazmerni del premoženjskopravnega zahtevka v znesku 8.768,03 EUR in sorazmerni del premoženjske koristi v znesku 34,83 EUR. Oškodovani Republiki Sloveniji je prisodilo premoženjskopravni zahtevek v višini 17.536,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti sodbe do plačila in ga naložilo v solidarno plačilo obsojenkama, ki jima je v solidarno plačilo naložilo tudi znesek odvzete premoženjskopravne koristi v višini 69,63 EUR. Obsojenki je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 18. 4. 2024 pritožbi zagovornikov obsojenk zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obsojeni A. A. je naložilo v plačilo sodno takso v znesku 220,00 EUR, obsojeno B. B. pa je oprostilo plačila sodne takse.

Zoper izpodbijano pravnomočno sodbo sta zahtevi za varstvo zakonitosti vložila:

-zagovornik obsojene B. B. brez izrecne navedbe razloga s predlogom, naj Vrhovno sodišče ugodi zahtevi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obsojenko oprosti obtožbe;

- zagovornik obsojene A. A. iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s predlogom, naj Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obsojenko oprosti obtožbe, podrejeno pa smiselno, da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje pred drugega sodnika posameznika.

Vrhovna državna tožilka Irena Kuzma je po drugem odstavku 423. člena ZKP odgovorila na zahtevo za varstvo zakonitosti in predlagala njeno zavrnitev.

Z odgovorom vrhovne državne tožilke so bili seznanjeni obsojenki in njuna zagovornika. Zagovornik A. A. v izjavi vztraja pri navedbah v zahtevi. Zagovornik B. B. in obe obsojenki se o odgovoru niso izjavili.

B.

K zahtevi zagovornika obsojene B. B.

5.Zagovornik uveljavlja kršitev domneve nedolžnosti (27. člen Ustave RS). Navaja, da ne obstaja neposreden dokaz, da bi si B. B. v sostorilstvu z A. A. prilaščala denar, sodišči prve in druge stopnje pa sta vse indice razlagali obsojenki v škodo. Izpostavlja sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 53384/2014 z dne 11. 10. 2018, iz katere povzema stališče, da se v primeru verige indicev negotovost posameznih indicev multiplicira, njihova skupna dokazna moč pa zmanjšuje. Trditev konkretizira s ponujanjem lastne dokazne ocene posameznih dokazov ter z oblikovanjem lastnih dokaznih zaključkov na podlagi pravnomočno ugotovljenih indičnih dejstev, ki se razlikujejo od dokaznih zaključkov sodišč prve in druge stopnje in po vložnikovo potrjujejo tezo, da obsojenka za prilaščanje denarja ni vedela in na to ni niti pomislila.

Tako zastavljenim očitkom ni mogoče slediti. Vrhovno sodišče zatrjevanje kršitve domneve nedolžnosti presoja skozi razloge, ki sta jih za svojo odločitev izoblikovali sodišči prve in druge stopnje. Pri tem je vezano na pravnomočno ugotovljeno dejansko stanje in se ne more spuščati v ponovno tehtanje kvalitete in kvantitete izvedenih dokazov ter presojo logičnosti in pravilnosti argumentacije dokazne ocene, saj je takšna presoja pridržana sodišču, ki neposredno izvede dokaze in jih v nadaljevanju ovrednoti tako v logičnem kot tudi v psihološkem smislu.

Preveriti pa mora, ali je mogoče v razlogih sodbe prepoznati t. i. spoznavno stisko o obstoju odločilnih dejstev, ki izvira bodisi iz nasprotujočih si dokazov bodisi iz skromnosti razpoložljivega dokaznega gradiva in bi sodišču narekovala, da po načelu in dubio pro reo razsodi v korist obdolženca. Preveriti torej mora, ali iz razlogov sodbe določno izhaja, da je sodišče razlikovalo med verjetnostjo krivde, ki za obsodilno sodbo ne zadošča, in standardom subjektivnega prepričanja (drugi odstavek 3. člena ZKP). Ko gre za dokazovanje z indici (dejstvi, ki na podlagi logičnega sklepanja lahko kažejo na obstoj odločilnih dejstev), mora biti iz razlogov sodbe razvidno, da je sodišče ocenilo tako spoznavni prispevek vsakega posamičnega indica kot tudi njihovo skupno spoznavno moč, ki je odvisna od medsebojnega učinkovanja spoznavne moči posameznih indicev.

V obravnavani zadevi je sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ovrednotilo spoznavno vrednost vsakega posamičnega indica, ki neodvisno eden od drugega kažejo na obstoj pravno odločilnih dejstev, zato so vložnikova izvajanja o pomnoževanju nezanesljivosti posameznih indicev v indični verigi brezpredmetna. Posamezne indice je nato ocenilo v njihovi medsebojni povezavi in presodilo, da sestavljajo zaključen krog indicev, ki z gotovostjo kažejo na obsojenkino krivdo.

Iz razlogov izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da je sodišče dokazni sklep o obstoju odločilnih dejstev, ki sestavljajo vsebino kazenskopravnega očitka obsojeni B. B., oprlo zlasti na naslednja pravnomočno ugotovljena indična dejstva: (i) da je bilo po izdanih računih za plačilo sodne takse v blagajno sodišča prejetih 17.605,72 EUR gotovine, ki ni bila položena na račun sodišča; (ii) da se je prejeta gotovina hranila v priročni blagajni, ključ pa sta imeli le obe obsojenki; (iii) da je izključena možnost odvzema te gotovine s strani tretje osebe; (iv) da sta bili na računalniškem programu "blagajna" obe obsojenki prijavljeni pod uporabniškim imenom in geslom obsojene B. B. ter sta pod tem imenom izdajali tudi račune; (iv) da sta po ugotovitvah izvedenca za manko gotovine vedeli obe obsojenki in ga prikrivali s tem, da nista oddali vseh blagajniških dnevnikov; (v) da je bila ravno B. B. tista, ki je oddajala račune in blagajniške dnevnike na finančno-računovodsko službo (FRS); (vi) da teh pologov v obravnavanem obdobju ni redno izvajala, kljub temu, da je bila s pravili o tem dobro seznanjena; (vii) da je priča C. C. po zahtevi vodje FRS za predložitev dokumentacije slišala A. A. reči, da bosta s B. B. obe ob službo in (viii) da sta v obravnavanem obdobju obe obsojenki praktično vsak teden v službo prejemali pakete z drago obutvijo in oblačili, pri čemer je imela B. B. v navedenem obdobju številne dolgove in odprte izvršilne postopke.

Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje vsebuje podrobne in razumne razloge o obstoju vsakega izmed indičnih dejstev ter opredelitev do njihove posamične in skupne spoznavne razsežnosti, tudi v luči zagovorov obsojenk in s strani zagovornikov ponujenih alternativnih dokaznih zaključkov. Sodišče druge stopnje je v okviru obravnave pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja argumentirano zavrnilo vložnikovo oceno indicev, ki jo ponavlja v zahtevi za varstvo zakonitosti, ob čemer je ugotovilo, da so zagovornikove navedbe o tem, da obsojenka ni obvladala blagajniškega poslovanja in da ni vedela za prilaščanje denarja s strani obsojene A. A. celo v nasprotju z obsojenkinim zagovorom.

K zahtevi zagovornika obsojene A. A.

Zagovornik v uvodnem delu zahteve trdi, da kazenskopravni očitek ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja poneverbe, česar podrobneje ne obrazloži. Iz njegove navedbe je mogoče izluščiti, da očitek naslavlja na konkretizacijo zneska, ki naj bi si ga obsojenki prilastili, vendar je ta v dejanskem opisu določno naveden, vložnikov očitek pa posledično neutemeljen. V preostalem je uveljavljena kršitev zatrjevana povsem posplošeno, zato je Vrhovno sodišče ne more preizkusiti.

Vložnik v nadaljevanju zahteve izpodbijani prvostopenjski sodbi očita protispisnost. Ta je podana le, če sodišče v razlogih sodbe nepravilno povzame (reproducira) vsebino dokaza in če se nasprotje med vsebino dokaza in reprodukcijo nanaša na odločilno dejstvo. Iz vložnikovih navedb je mogoče razbrati, da zatrjevanje kršitve usmerja na razloge sodišča o najdbi gotovine v znesku 10.218,13 EUR, ki jo je po ugotovitvah sodišča obsojena A. A. dne 28. 6. 2017, ko je imela prijavljen dopust, zgodaj zjutraj prinesla v priročno blagajno sodišča, očitno z namenom, da prikrije storitev kaznivega dejanja. Vložnik trdi, da je bil ta denar po izpovedbi D. D. najden v trezorju v sistemski sobi in ne v priročni blagajni, kot je povzelo sodišče. Ta trditev nima opore v podatkih spisa, saj iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 7. 9. 2021 in tam povzete izpovedbe priče D. D. izhaja, da je bil denar najden v priročni blagajni, ki jo je B. B. prinesla iz sistemske sobe, glede trezorja pa priča ni vedela povedati ničesar. V zvezi z najdbo denarja v priročni blagajni vložnik navaja še, da E. E. in F. F. obsojeni A. A. nista posodila 10.000,00 EUR gotovine z namenom, da bi pokrila manko v blagajni sodišča (kar naj bi ugotovili že sodišči prve in druge stopnje) ter da obsojenke nihče ni videl podtakniti tega zneska, kar bi lahko storil kdorkoli od zaposlenih na sodišču. S povzetimi navedbami vložnik ne uveljavlja kršitve zakona, temveč izpodbojni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (drugi odstavek 420. člena ZKP).

12.Srž naslednjega vložnikovega očitka je v trditvi, da znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi ni bil ugotovljen, ker sodni izvedenec ni razpolagal s podatki o stanju gotovine v blagajni dne 22. 4. 2016 ter s pravilnimi in preverljivimi podatki o izvedeni inventuri dne 31. 12. 2016, iz česar po vložnikovo sledi, da izvedensko mnenje temelji izključno na nepreverljivih predpostavkah. Iz razlogov sodb sodišč prve in druge stopnje izhaja, da izvedenec ni razpolagal s podatkom o stanju gotovine dne 22. 4. 2016, zaradi česar je izvedensko mnenje izdelal pod predpostavko, da je bilo dne 4. 1. 2016 v blagajni 200,00 EUR menjalne gotovine, to predpostavko pa sta sodišči ocenili kot zanesljivo, saj je bila potrjena z ugotovitvami komisije za redni popis gotovine in z izpovedbo vodje FRS Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Po tako povzetih razlogih se izkaže, da vložnik tudi v tem delu zahteve za varstvo zakonitosti izpodbija dejansko presojo sodišč in s tem uveljavlja izpodbojni razlog, ki ga s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati.

13.Trditev o neugotovljeni višini protipravno pridobljene premoženjske koristi vložnik navezuje še na trditev, da je sodišče obsojenki v nasprotju z izrecnimi ugotovitvami izvedenca nepravilno naložilo povrnitev polovice ugotovljenega manka v blagajni sodišča. Vložnikove trditve so v popolnem nasprotju tako z izrekom izpodbijane sodbe kot z njeno obrazložitvijo. Sodišče je namreč obsojenki obsodilo na solidarno plačilo premoženjskopravnega zahtevka in premoženjske koristi, v odločbi o kazenski sankciji pa je pogojno obsodbo vezalo na posebni pogoj, da obe plačata svoj sorazmerni del (polovico) premoženjskopravnega zahtevka in premoženjske koristi. Pravno podlago za naložitev solidarnega plačila je imelo v prvem odstavku 186. člena Obligacijskega zakonika, po katerem za škodo, ki jo je povzročilo več oseb, odgovarjajo udeleženci solidarno, in v petem odstavku 75. člena KZ-1, po katerem sodišče v primeru, da je premoženjsko korist pridobilo več oseb in se njihovi deleži ne dajo natančno določiti, delež posamezne osebe določi ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve. To pravno podlago je navedlo v obrazložitvi sodbe, kjer je pojasnilo tudi, da je sodni izvedenec zanesljivo ugotovil znesek prilaščenega denarja, ni pa mogel ugotoviti, kolikšen delež si je prilastila katera izmed obsojenk, zato je odločitev o vezavi posebnega pogoja na plačilo polovice zneska edina možna in pravična rešitev.

Takšna odločitev v izreku je logična in skladna s sodno prakso, predvsem pa ni v nasprotju z razlogi sodbe, kot smiselno uveljavlja vložnik.

Vložnik zahtevo za varstvo zakonitosti sklene s sklicevanjem na pritožbene navedbe, ki naj se štejejo kot sestavni del zahteve za varstvo zakonitosti. Glede takšnega sklicevanja je vložnika potrebno napotiti na utrjeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri mora vložnik kršitve, na katere se sklicuje, določno označiti in konkretizirati, tej zahtevi na ni zadoščeno že zgolj s posplošenim sklicevanjem na navedbe pritožbe in drugih obrambnih vlog.

15.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da zatrjevane kršitve ustave in zakona niso podane, zahtevi za varstvo zakonitosti pa sta bili v pretežnem delu vloženi zaradi izpodbojnega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato ju je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 425. člena ZKP.

16.Obsojena A. A. je po podatkih spisa zaposlena in je mati enega že preskrbljenega otroka, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 98.a člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP odločilo, da je dolžna plačati sodno takso, ki jo je na podlagi tarifnih številk 7112, 71113 in 7152 taksne tarife po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1) odmerilo na 280,00 EUR. Obsojena B. B. je po podatkih spisa prejemnica denarne socialne pomoči, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 98.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP oprostilo plačila sodne takse.

17.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

---.---

Op. št. (1)Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 48043/2016 z dne 7. 11. 2019.

Op. št. (2)Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 50057/2014 z dne 18. 2. 2019 (zlasti točke od 12 do 17).

Op. št. (3)Točki 11 in 12 (str. 14 - 22) ter točki 14 in 15 (str. 25 - 33) razlogov prvostopenjske sodbe.

Op. št. (4)Točke 33 - 42 razlogov drugostopenjske sodbe.

Op. št. (5)Točka 12 (str. 20 - 22) razlogov prvostopenjske sodbe in točke 11 - 13 drugostopenjske sodbe.

Op. št. (6)Točki 17 in 18 razlogov prvostopenjske sodbe in točka 17 razlogov drugostopenjske sodbe.

Op. št. (7)Prim. npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 18380/2018 z dne 29. 6. 2023.

Op. št. (8)Sodbe Vrhovnega sodišča RS XI Ips 40218/2018 z dne 8. 11. 2018, I Ips 22478/2013 z dne 30. 8. 2018, I Ips 62/2008 z dne 28. 2. 2008 in druge.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia