Jedro

Tožnik je samska oseba in je v treh koledarskih mesecih pred vložitvijo vloge prejemal 488,54 EUR pokojnine mesečno. Ker je ob vložitvi vloge dne 21. 9. 2021 osnovni znesek minimalnega dohodka znašal 402,18 EUR, je ob uporabi ponderja 0,47 za samsko osebo pravilno povečan za 189,02 EUR na 591,20 EUR. Upoštevaje dohodek 488,54 EUR znaša razlika in s tem varstveni dodatek za priznano obdobje 102,66 EUR mesečno, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločb Centra za socialno delo A., št. ... z dne 7. 10. 2021 in tožene stranke št. ... z dne 9. 2. 2022 (I. tč. izreka) ter od 1. 10. 2021 do 30. 9. 2022 priznanje višjega varstvenega dodatka od že priznanih 102,66 EUR (II. tč. izreka), ker je presodilo, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti. Hkrati je izreklo, da tožnik nosi sam svoje stroške postopka (III. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnik. Iz težko berljive, deloma nerazumljive laične pritožbe je mogoče povzeti, da se tožnik ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem in uporabljenim materialnim pravom. Sodišču očita, da ni sposobno razsojati na podlagi Ustave Republike Slovenije1 (Ustava), Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin2 (EKČP) in Deklaracije Združenih narodov iz leta 1948. Imel je delovno pogodbo s B. in delal 10 – 12 ur na dan, včasih tudi več. V letih od 1984 do 1988 naj bi zaslužil cca. 10 pokojnin, kar bi bilo danes 6.000,00 do 7.000,00 EUR mesečno, pa kljub temu životari. Prof. dr. C. C. bi ogorčeno gledal kršitev vladavine prava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku pa ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbeno izvajanje poudarja le naslednje.

5. V zadevi gre za presojo drugostopenjske upravne odločbe z dne 9. 2. 2022 o zavrnjeni pritožbi zoper odločbo Centra za socialno delo A. z dne 7. 10. 2021, s katero je tožniku od 1. 10. 2021 do 30. 9. 2022 priznan varstveni dodatek v višini 102,66 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je denarna dajatev priznana v pravilni višini, tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) zavrnilo in posledično tudi vtoževan višji varstveni dodatek.

6. Pravna podlaga, ki jo je pravilno uporabilo prvostopenjsko sodišče in pred njim upravna organa v presodnem postopku je podana v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih5 (ZSVarPre). Po načelni določbi 2. člena ZSVarPre je varstveni dodatek namenjen posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. V skladu s 7. členom ZSVarPre so do varstvenega dodatka upravičene le osebe, ki so trajno nezmožne za delo, trajno nezaposljive in izpolnjujejo pogoje, določene v zakonu. Merila za določitev višine minimalnega dohodka za varstveni dodatek opredeljuje 50. člen, način določitve varstvenega dodatka pa 51. člen ZSVarPre, ki ju povzema prvostopenjska sodba.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Ni sporno, da je tožnik samska oseba in da je v treh koledarskih mesecih pred vložitvijo vloge prejemal 488,54 EUR pokojnine mesečno. Ker je ob vložitvi vloge dne 21. 9. 2021 osnovni znesek minimalnega dohodka znašal 402,18 EUR, je ob uporabi ponderja 0,47 za samsko osebo pravilno povečan za 189,02 EUR na 591,20 EUR. Upoštevaje dohodek 488,54 EUR znaša razlika in s tem varstveni dodatek za priznano obdobje 102,66 EUR mesečno, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje in pred njim CSD A. oz. tožena stranka.

8. Pritožnikovo stališče, da bi mu moral biti priznan varstveni dodatek vsaj v višini 150,00 ali 200,00 EUR ne more biti uspešno, saj zanj ni zakonske podlage. Enako velja za preostala pavšalna pritožbena izvajanja, do katerih se pritožbeno sodišče glede na 360. člen ZPP posebej ni dolžno niti opredeljevati. Sicer pa je že v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno poudarjeno, da se v obravnavanem primeru ni mogoče uspešno sklicevati na splošno deklaracijo o človekovih pravicah, EKČP niti na Ustavo. V 50. členu Ustave je sicer res določeno, da imajo državljani pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Vendar le pod pogoji, določenimi z zakonom! Pri odločanju o pravicah do socialne varnosti so organi vezani na zakonsko določene pogoje, da ne pride do kršitve zakonitosti iz 120. člena Ustave, kot je pravilno poudarjeno v izpodbijani sodbi.

9. Zaradi predhodno obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS št. 33/1991 s spremembami. 2 Ur. l. RS (28. 2. 1994)-MP, št. 3/20. 1994 (11/1994). 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.