Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Tožnika sta zahtevala, da toženka izprazni nepremičnino, katere lastnika sta, saj naj bi jo toženka uporabljala brez pravnega naslova. Toženka je trdila, da je med njo in prvo tožnico obstajal dogovor, da lahko prebiva v hiši, dokler želi, pokojnemu A. A., ki je bil njen zunajzakonski partner, pa zaradi nenadnega poslabšanja zdravja in smrti ni uspelo formalno urediti njene pravice do prebivanja. Sodišče je toženko devetkrat vabilo na devet narokov (v obdobju več kot treh let), da bi jo zaslišalo. Svoj izostanek je opravičila vedno tik pred narokom. Sodišče prve stopnje je zadevo zaključilo brez njenega zaslišanja.
2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna izprazniti nepremičnino na naslovu ..., in jo tožnikoma izročiti prazno oseb in stvari.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:
1. Na kakšni podlagi se lahko sodišče prepriča, da zaslišanje stranke ni mogoče v smislu prvega odstavka 258. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)? Ali je v primeru, ko stranka navaja psihične težave, dovolj, da se sodišče opre na mnenje imenovanega zdravnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izdano na podlagi 7. alineje 81. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), pri čemer iz ZZVZZ izhaja, da je imenovani zdravnik pooblaščen za preverjanje upravičenosti izostanka z naroka zgolj zaradi nenadnih ali nepredvidljivih bolezni, ali pa bi moralo sodišče v konkretnem primeru glede ugotovitve nezmožnosti zaslišanja stranke postaviti izvedenca psihiatrične stroke, ki ga je toženka predlagala?
2. Ali je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je bil izostanek toženke z naroka za glavno obravnavo 4. 5. 2021 neupravičen, saj je toženka predložila opravičilo za odsotnost z obravnave, vendar ni bila hospitalizirana, iz mnenja imenovanega zdravnika pa je izhajalo, da je toženka nesposobna udeležiti se obravnave samo v primeru hospitalizacije? Ali se lahko imenovani zdravnik v mnenju, izdanem na podlagi 7. alineje 81. člena ZZVZZ v zvezi z 80.a členom ZZVZZ izreče glede sposobnosti stranke udeležiti se naroka v bodoče, ali pa se mnenje iz 7. alineje 81. člena v zvezi z 80.a členom ZZVZZ lahko nanaša zgolj na primer konkretne neudeležbe na naroku?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Navedeni pogoji za dopustitev revizije v obravnavani zadevi niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).