Jedro

Toženec v reviziji kot vrednost spornega predmeta zmotno navaja seštevek vrednosti vseh tožbenih zahtevkov posameznih tožnikov. Ker gre za subjektivno kumulacijo tožbenih zahtevkov navadnih sospornikov (195. člen ZPP), mu tudi sklicevanje na dejstvo, da odločitev o zahtevkih temelji na skupnih razlogih (peti odstavek 367. člena ZPP), ne koristi, saj ne povzroči seštevanja vrednosti posameznih zahtevkov.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožniki so v tej pravdi vtoževali plačilo kapitaliziranih obresti od predplačil za stanovanja, ki so jih kupili od toženca. Prvostopenjsko sodišče je z vmesno in delno sodbo presodilo, da tožnikom pripadajo obresti od zapadlosti treh obrokov predplačil dalje, in zavrnilo presežni tožbeni zahtevek.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženca delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je začetek teka obresti še dodatno omejilo tako, da obresti ne začnejo teči prej kot od dejanskih plačil obrokov dalje. Sicer je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženec 14.3.2011 vložil pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno, naj sodbi razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Glede dovoljenosti revizije navaja, da znaša vrednost spornega predmeta 154.750,81 EUR, saj je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna vsem zahtevkom tožnikov (glej peti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

Odgovor nasprotne stranke

4. Tožniki v odgovoru na revizijo nasprotujejo revizijskim navedbam in predlagajo zavrnitev neutemeljene revizije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po 367. členu ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Če pa revizija po tej določbi ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija). V tem primeru mora stranka najprej pri Vrhovnem sodišču vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po morebitni dopustitvi samo revizijo.

7. Toženec v reviziji kot vrednost spornega predmeta zmotno navaja seštevek vrednosti vseh tožbenih zahtevkov posameznih tožnikov. Ker gre za subjektivno kumulacijo tožbenih zahtevkov navadnih sospornikov (195. člen ZPP), mu tudi sklicevanje na dejstvo, da odločitev o zahtevkih temelji na skupnih razlogih (peti odstavek 367. člena ZPP), ne koristi, saj ne povzroči seštevanja vrednosti posameznih zahtevkov.(1) Ob navedenih okoliščinah je treba vrednost spornega predmeta presojati ločeno za zahtevek vsakega tožnika posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP), pri čemer nihče izmed tožnikov ni zahteval plačila obresti v višini več kot 40.000,00 EUR.

8. Ker torej konkretna revizija ni dovoljena že po samem zakonu in ker ni bila predhodno dopuščena, je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

9. Stroški revizijskega odgovora niso bili potrebni. V njem tožniki vsebinsko odgovarjajo na revizijo in predlagajo njeno zavrnitev. Revizijsko sodišče je revizijo iz razlogov procesne narave zavrglo. Zato morajo tožniki te stroške v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP kriti sami.

Op. št. (1): Glej tudi zadevo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II DoR 245/2009 z dne 3. 3. 2011, ki vsebuje podrobno obrazložitev takšnega stališča, in številne druge.