Jedro

Določbe ZPIZ-1 ne izključujejo možnosti, da tudi odvetnik, ki je že pridobil pravico do starostne pokojnine, nato začel ponovno opravljati odvetniško dejavnost v polnem obsegu, kasneje pa začel opravljati dejavnost le s polovico delovnega časa in se v tem obsegu tudi zavaroval, uveljavi priznanje delne starostne pokojnine po določbi 58. člena ZPIZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. 15 5011742 z dne 27. 4. 2010 in 10. 2. 2010 (I. točka izreka sodbe), tožniku priznalo pravico do delne pokojnine od 1. 1. 2010 dalje (II. točka izreka), naložilo toženi stranki, da v 30 dneh po pravnomočnosti te sodbe s posebno odločbo tožniku odmeri delno pokojnino ter mu v istem roku izplačati vse od 1. 1. 2010 dalje zapadle zneske delnih starostnih pokojnin (III. točka izreka), za te zneske obračuna zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsakega posameznega zneska do plačila ter tako obračunajo zamudne obresti tožniku izplačajo v 60 dneh po poteku roka iz III. točke te sodbe (IV. točka) ter mu povrne stroške postopka (V. točka izreka sodbe). Sodišče je med drugim ugotovilo, da je bila tožniku že priznana pravica do starostne pokojnine od 31. 12. 1993, izplačevanje te pokojnine pa je bilo ustavljeno z dnem 5. 5. 1994 (z odločbo z dne 10. 5. 1994), ker se je tožnik ponovno vključil v zavarovanje na podlagi opravljanja odvetniške dejavnosti s polnim delovnim časom. Dne 12. 1. 2010 je vložil zahtevo za uveljavljanje izplačila delne starostne pokojnine, saj je od 1. 1. 2010 dalje zavarovan le s polovico delovnega časa in v takšnem obsegu opravlja odvetništvo. Ker je tožnik sicer izpolnjeval vse zakonske pogoje za priznanje pravice do delne pokojnine, je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob spornem vprašanju, ali ima tožnik pravico do delne pokojnine, kot je to urejeno v 58. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) ali pa le do določitve višjega zneska polovice starostne pokojnine po 178. členu istega zakona, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podal vlogo za priznanje pravice do delne pokojnine. Prav o tej pravici je bila tožena stranka tudi dolžna odločati, saj ne more sama spreminjati jasne zahteve. Takšen zahtevek je postavil tožnik tudi pred sodiščem, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje utemeljeno odločalo o priznanju pravice do delne pokojnine po 58. členu ZPIZ-1. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Kot iz vsebine revizije izhaja, se ta nanaša le na sodbo pritožbenega sodišča v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka, in sicer da se tožniku od 1. 1. 2010 prizna le pravica do izplačila polovice starostne pokojnine (namesto delne pokojnine) in da se toženi stranki naloži, da tožniku odmeri oziroma določi višino zneska polovice starostne pokojnine in ne delne pokojnine. Navaja, da je bila tožniku že priznana pravica do starostne pokojnine, ki jo je užival od 31. 12. 1993 dalje. Nato je bilo izplačilo pokojnine ustavljeno, saj se je tožnik ponovno vključil v zavarovanje. Tožnik je še vedno vključen v zavarovanje s polovico polnega delovnega časa. Zaradi pridobljenega statusa uživalca pokojnine bi sodišče moralo odločiti o izplačevanju pravice starostne pokojnine po 178. členu ZPIZ-1, ne pa o priznanju pravice do delne starostne pokojnine po 58. členu tega zakona. Razlika med priznanjem pravic je bistvenega pomena, ker določbi urejata različna statusa oseb, s posledičnim vplivom na odmero. Določbo 58. člena ZPIZ-1 je mogoče uporabiti le za tiste osebe, ki še niso bili uživalci pokojnin, določbo 178. člena ZPIZ-1 pa za uživalce pokojnin, ki ponovno vstopijo v zavarovanje. Ponovni vstop upokojenca v zavarovanje pomeni, da se mu priznana pokojnina za čas polnega zavarovanja ne izplačuje. Razlog je jasen, saj ni mogoče biti sočasno zavarovanec pokojninskega zavarovanja in uživalec pravic iz tega zavarovanja (ob izjemi iz drugega odstavka 178. člena ZPIZ-1). Tudi določba 8. člena ZPIZ-1 je jasna in določa, da je uživalec pokojnin oseba, ki ima v skladu z zakonom in mednarodnim sporazumom pravico do uživanja starostne pokojnine. Sodišče je tožnika zmotno obravnavalo kot zavarovanca, ki naj bi mu prvič prenehalo zavarovanje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Tožena stranka v reviziji načenja le vprašanje priznanja delne starostne pokojnine po 58. členu ZPIZ-1 oziroma pravice do izplačevanja polovice že priznane starostne pokojnine, ki jo je tožnik pridobil že z odločbo tožene stranke po prejšnjih predpisih, vendar je bilo izplačevanje te pokojnine ustavljeno, ker je ponovno začel opravljati odvetniško dejavnost in je bil na podlagi te dejavnosti zavarovan. Tožnik je v času tega zavarovanja, torej kasneje, spremenil obseg zavarovanja na 20 ur (s 1. 1. 2010, saj je zmanjšal obseg odvetniške dejavnosti, kar izhaja tudi iz odločbe odvetniške zbornice v Sloveniji z dne 30. 12. 2009).

7. Ob navedenih ugotovitvah in utemeljenih razlogov, zaradi katerih tožniku od 1. 1. 2010 ne bi pripadala pravica do delne starostne pokojnine. Iz prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1 izhaja, da uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije oziroma v tujini ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Izjema je določena v drugem odstavku, saj se ne glede na prejšnji odstavek upravičencu izplačuje polovica pokojnine, če je zaposlen z največ polovico delovnega časa. Ta določba (v zvezi z njenim tolmačenjem je treba upoštevati tudi odločbo ustavnega sodišča U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006 in odločbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 172/2006, VIII Ips 111/2008 in VIII Ips 458/2008) ne pomeni, da tudi odvetnik, ki je že pridobil pravico do starostne pokojnine, nato začel ponovno opravljati odvetniško dejavnost v polnem obsegu, kasneje pa začel opravljati dejavnost le s polovico delovnega časa in se v tem obsegu tudi zavaroval, lahko pridobi le pravico do izplačila polovice že pridobljene pokojnine, ne more pa zahtevati priznanje delne starostne pokojnine. Tudi druge določbe zakona ne izključujejo možnosti, da takšen zavarovanec ne uveljavlja priznanje delne starostne pokojnine po določbi 58. člena ZPIZ-1. Če je zavarovanec, ki se je ponovno zavaroval, upravičen do ponovne odmere starostne pokojnine (180. člen ZPIZ-1), ni nobenih razlogov, zakaj ne bi bil upravičen tudi do priznanja in odmere delne pokojnine.

8. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na določbo 180. člena ZPIZ-1 – češ da po tej določbi ni mogoče biti sočasno zavarovanec in uživalec pravic, saj se vsebina te zakonske določbe ne nanaša na uživanje pravic oziroma zavarovanje. Ureja le ponovno odmero pokojnine. Dvojni status, to je status zavarovanca in uživalca pravic ni izključen, saj je predviden prav v primeru delne pokojnine in izplačevanja po 58. členu ZPIZ-1 ter v primeru izplačevanja polovice pokojnine ob zaposlitvi z največ polovico delovnega časa (drugi odstavek 178. člena ZPIZ-1). Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v sodbi VIII Ips 204/2012 z dne 4. 3. 2013. 9. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.