Jedro

Delodajalec se lahko odloči, da se določena dela in naloge ne bodo več opravljale kot naloge samostojnega delovnega mesta. Ob njegovi ukinitvi jih lahko bodisi povsem preneha opravljati (in na primer odda zunanjim izvajalcem), bodisi v celoti ali deloma naloži drugim zaposlenim. Ukinitev delovnega mesta tožnice ni bila zgolj navidezna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 4. 2009 in posledično tudi zahtevke za priznanje delovnega razmerja in pravic iz tega razmerja do 23. 10. 2009. Ugotovilo je, da je Upravni odbor tožene stranke 20. 10. 2008 sprejel ukrepe finančnega prestrukturiranja in izboljšanja likvidnosti preko znižanja stroškov poslovanja, tudi stroškov dela preko zniževanja plač vsem zaposlenim. V tem okviru so se tudi ukinila nekatera delovna mesta v režijskih službah, med drugim tudi delovno mesto tožnice. Dela njenega delovnega mesta so se priključila k delovnemu mestu vodja marketinga. Odločitev o ukinitvi delovnega mesta tožnice je bila sprejeta 20. 3. 2009. Tožena stranka ni ravnala nezakonito, ker tožnici ni ponudila dela za določen čas ter ni iskala za tožnico delovnega mesta v hčerinski družbi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (razen deloma glede stroškov postopka) in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je napačno stališče izpodbijane sodbe, da je tožena stranka za utemeljen razlog izvedela šele 20. 3. 2009, ko je bila sprejeta odločitev o ukinitvi delovnega mesta. Tožena stranka je ukrepe finančnega prestrukturiranja in izboljšanja likvidnosti prek znižanja stroškov poslovanja in tudi stroškov dela sprejela najkasneje na Upravnem odboru dne 20. 10. 2008. Pogodbo o zaposlitvi je odpovedal šele 4. 5. 2009, torej po poteku roka, določenega v šestem odstavku 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Tožena stranka je odpoved utemeljevala na ekonomskih razlogih, sodišče pa je njeni odločitvi pritrdilo iz organizacijskih razlogov. Tožnica je predložila dokaze, da se je poslovanje tožene stranke celo izboljševalo, sodišče druge stopnje pa se o teh pritožbenih trditvah ni izreklo. Tožena stranka bi morala dokazati, da je zaradi odpustitve tožnice stroške marketinga zmanjšala. Ukinitev delovnega mesta je bila navidezna. Tožnica je bila najprej zaposlena kot vodja marketinga, nato pa zgolj degradirana v referenta marketinga, pri čemer je ves čas opravljala povsem ista dela in naloge. Po odpovedi je bil na delovno mesto vodja marketinga zaposlen drug delavec, kar kaže na to, da potreba po delu v marketingu ni prenehala. Ne strinja se tudi s stališčem sodišča, da ji tožena stranka ni bila dolžna ponuditi zaposlitve pri hčerinski družbi, obstajala pa je tudi možnost zaposlitve pri toženi stranki.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Nestrinjanje z dokazno oceno pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na tisto dejansko stanje, kot sta ga v sodbah ugotovili sodišči prve in druge stopnje in tudi z navideznim zatrjevanjem sicer revizijsko dopustnih razlogov zato stranka ne more doseči ponovnega preizkusa ugotovljenega dejanskega stanja. Tožena stranka pa želi doseči ravno to. Zatrjuje sicer bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje (iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 360. členom ZPP), dejansko pa preko zatrjevanja teh kršitev izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku potrdilo.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Na podlagi prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če prenehajo potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Eden od bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi je obstoj delovnega mesta oziroma vrste del, za katera je sklenjena pogodba (tretja alineja prvega odstavka 29. člena ZDR) in obstoj potrebe za opravljanje takih del na samostojnem delovnem mestu. Organizacijske odločitve v zvezi z oblikovanjem in strukturo delovnih mest, kot tudi odločitve o potrebah po posameznih delih in načinu pokrivanja le-teh, so v pristojnosti delodajalca. Ne gre za različne, temveč za en sam razlog, če se delodajalec odloči, da bo iz ekonomskih razlogov (znižanje stroškov) spremenil organizacijo dela (ukinil določena samostojna delovna mesta).

9. Za presojo pravočasnosti odpovedi ni bilo bistveno, kdaj je tožena stranka sprejela ukrepe finančnega prestrukturiranja, temveč glede na določbe 88. člena ZDR, kdaj je zaradi tega prenehala potreba po delu tožnice na delovnem mestu, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. To je bilo po skladni ugotovitvi nižjih sodišč šele z ukinitvijo tega delovnega mesta.

10. Delodajalec se lahko odloči, da se določena dela in naloge ne bodo več opravljale kot naloge samostojnega delovnega mesta. Ob njegovi ukinitvi jih lahko bodisi povsem preneha opravljati (in na primer odda zunanjim izvajalcem), bodisi v celoti ali deloma naloži drugim zaposlenim. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je bila tožnica po odpovedani pogodbi zaposlena na delovnem mestu referent v marketingu. To delovno mesto je bilo ukinjeno, dela in naloge tega delovnega mesta pa niso bila prenesena na drugega delavca (priloga B5), ki tudi sicer ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje marketinga. Poleg svojega dela (strokovnega sodelavca za tehnično podporo) naj bi opravljal tudi funkcijo vodje marketinga, ki le deloma zajema naloge delovnega mesta vodje marketinga, kot jih je opravljala tožnica po pogodbi o zaposlitvi, ki jo je imela sklenjeno do sklenitve odpovedane pogodbe. Iz takih dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da ukinitev delovnega mesta tožnice ni bila zgolj navidezna.

11. Neutemeljeno tožnica navaja, da bi morala tožena stranka dokazati, da je zaradi odpustitve tožnice zmanjšala stroške marketinga. Poslovni razlog ni bil zmanjšanje stroškov marketinga, temveč zmanjšanje stroškov dela tudi z ukinitvijo nepotrebnih delovnih mest. 12. Kot je že sodišče prve stopnje povzelo odločitev Vrhovnega sodišča (VIII Ips 69/2006), dejstvo, da delodajalec delavcu, ki je bil pri njem zaposlen za nedoločen čas, ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na drugem delu za določen čas, ne pomeni kršitve določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR. Delodajalec mora preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če taka možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe (tretji odstavek 88. člena ZDR). Ponudba sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pomeni nadaljnjo zaposlitev delavca pri istem delodajalcu: pod spremenjenimi pogoji na istih delih (tudi z možnostjo dokvalifikacije) ali na drugih delih (tudi z možnostjo prekvalifikacije). Če take možnosti ni (ne obstaja), tudi ni podlage za ponujanje nove pogodbe o zaposlitvi. Take obveznosti ni, če delodajalec nima prostih ustreznih delovnih mest ali če delavec ne izpolnjuje pogojev za zasedbo prostih delovnih mest. Ukinitev delovnega mesta pomeni tudi, da delavca ni mogoče zaposliti na istem delovnem mestu pod spremenjenimi pogoji.

13. Kadar ne gre za večje število presežnih delavcev, tudi ni obveznosti delodajalca, da kot ukrep za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja delavcu ponudi zaposlitev pri drugem delodajalcu (99. člen ZDR). Drug delodajalec pa je bila v obravnavani zadevi tudi družba R., ne glede na morebitne kapitalske povezave med to družbo in toženo stranko (t.i. hčerinska družba).

14. Ker je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).