Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva od toženke (države) povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki mu je nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. V zvezi s premoženjsko škodo je tožnik navedel, da se zaradi posledic izbrisa ni mogel nikoli zaposliti, zato mu je nastala materialna škoda - izgubljeni vsaj minimalni zaslužek oziroma socialna pomoč. Toženka je trdila, da njegova uradna nezaposlenost ni posledica izbrisa, pa tudi, da tožnik ni izkazal, da bi izpolnjeval pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči. 2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 63.956,91 EUR v petih enakih obrokih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila, in tožniku naložilo v plačilo toženkine pravdne stroške v višini 3.549,60 EUR v 15 dneh, v primeru zamude paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je toženka dolžna plačati 7.000 EUR v petih enakih obrokih po 1.400 EUR, tako da plača prvi obrok v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe, vsakega naslednjega pa v enem letu po zapadlosti predhodnega obroka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka do plačila, v II. točki izreka pa tako, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka. V preostalem delu je njegovo pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije predlaga dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1. Ali je pogoj za priznavanje odškodnine za materialno škodo zaradi izbrisa po merilu denarne socialne pomoči za izračun višine prikrajšanja vložitev zahteve za pridobitev denarne socialne pomoči pri pristojnem Centru za socialno delo? 2. Ali je sodišče dolžno kot dokaz upoštevati dokazilo, predloženo v okviru predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je vložena na sodišče po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse in tudi citirano kot dokaz? 3. Ali je denarna socialna pomoč, ki je namenjena zagotavljanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, zgolj merilo za določitev odškodnine za premoženjsko škodo zaradi izbrisa, ali pa mora tožeča stranka izkazati obstoj vseh predpostavk, ki dokazujejo, da bi denarno socialno pomoč tudi dejansko prejela, če ne bi bila izbrisana, oz. ali mora izkazati, da je vložila vlogo, ki ji je bila zavrnjena? 4. Ali je za izkazovanje vzročne zveze med izbrisom in zatrjevanim premoženjskim prikrajšanjem na podlagi merila denarne socialne pomoči mogoče vzročno zvezo dokazovati z drugimi dokazi, ne zgolj z vlogo na pristojni CSD za denarno socialno pomoč? 5. Ali je za izkazovanje vzročne zveze med izbrisom in zatrjevanim premoženjskim prikrajšanjem na podlagi merila denarne socialne pomoči nujna konkretna nezaposlenost kot posledica izbrisa, ali se vzrok za nezaposlenost presoja s stopnjo verjetnosti glede na podobne, običajne primere in običajen tek dogodkov? Predlagatelj navaja, da sodna praksa podobne primere obravnava drugače kot njegovega, zato je neutemeljeno obravnavan neenako v primerjavi z ostalimi oškodovanci. Glede izpostavljenih vprašanj Vrhovno sodišče še ni podalo odgovora, obstaja pa sodna praksa, ki narekuje drugačno odločitev, kot je sprejeta v konkretni zadevi. Glede prvega vprašanja dodatno navaja, da je izpodbijana odločitev, ki pogojuje priznavanje odškodnine za materialno škodo zaradi izbrisa po merilu denarne socialne pomoči z vložitvijo zahteve za pridobitev denarne socialne pomoči, v neskladju s sodno prakso (II Ips 274/2016, II Ips 40/2019, VSC Cp 417/2020 in VSC Cp 419/2017). Glede drugega vprašanja poudarja, da je v okviru postopka odločanja o oprostitvi plačila sodne takse predložil odločbo, po kateri je prejemnik denarne socialne pomoči od 14. 6. 2017 dalje, česar sodišče ni upoštevalo. V zvezi s tretjim vprašanjem opozarja, da sodna praksa ne zahteva, da bi moral tožnik izkazati obstoj vseh predpostavk za prejemanje denarne socialne pomoči za uporabo merila denarne socialne pomoči za izračun prikrajšanja, sklicujoč se na prej navedene odločbe. Sodna praksa upošteva denarno socialno pomoč zgolj kot merilo, ne pa kot dejansko prikrajšanje, zato je izpodbijana sodba v neskladju z obstoječo sodno prakso. V konkretnem primeru je upravičenost do denarne socialne pomoči postala ključna pri ugotavljanju vzročne zveze med izbrisom in prikrajšanjem tožnika namesto tega, da je le merilo za odmero odškodnine. V okviru četrtega vprašanja meni, da lahko dokazuje vzročno zvezo z drugimi dokazi in ne zgolj z vlogo za denarno pomoč, vloženo na pristojni CSD. V postopku je namreč trdil, da od leta 2007 boleha zaradi duševne bolezni, zaradi katere ima od 22. 12. 2018 status nezaposljive osebe, da se bolezen stalno slabša in da se zaradi nje po pridobitvi stalnega bivališča ni mogel zaposliti. V dokaz je predlagal pridobitev zdravstvenega kartona in angažiranje izvedenca, kar je sodišče zavrnilo. Priložil je tudi izpis iz evidence brezposelnih, iz katere izhaja, da je bil od 1. 1. 2014 (takoj po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje) v njej prijavljen kot brezposeln. Glede petega vprašanja navaja, da pred izbrisom še ni bil zaposlen, da se je ravno izšolal za natakarja, zato ni mogel izkazati, da je njegova nezaposlenost posledica izbrisa. Poudarja, da je trdil, da če ne bi bilo izbrisa in izgona iz države, bi se po običajnem teku dogodkov zaposlil kot natakar v hotelu, v katerem je opravljal prakso, s čimer bi lahko pridobival dohodek. Opozarja, da je njegov primer podoben primeru II Ips 274/2016, v katerem je oškodovanec izgubil službo zaradi stečaja (in ne izbrisa), potem pa zaradi izbrisa ni mogel zaradi neustreznih dokumentov pridobiti denarne socialne pomoči, pa je sodišče vseeno zaključilo, da je obstajala vzročna zveza med izbrisom in prikrajšanjem. Pojasni, da pred izbrisom ni bil zaposlen, po izbrisu je bil izgnan iz države, zaradi izbrisa ni mogel več vstopiti v državo, razen s turistično vizo, ob kratkih obiskih ni mogel urediti niti dovoljenja za delo niti denarne socialne pomoči, do katere zaradi izbrisa ni bil upravičen.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).