Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali morata biti skladno z 214. členom ZUP utemeljitev uporabe skrajšanega ugotovitvenega postopka in zakaj zaslišanje stranke ni potrebno, del obrazložitve izpodbijanega (prvostopnega) sklepa o izvršbi oziroma del obrazložitve odločbe organa druge stopnje, ne glede na to ali tožeča stranka to v pritožbi (pred upravnim organom) izpostavlja?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali morata biti skladno z 214. členom ZUP utemeljitev uporabe skrajšanega ugotovitvenega postopka in zakaj zaslišanje stranke ni potrebno, del obrazložitve izpodbijanega (prvostopnega) sklepa o izvršbi oziroma del obrazložitve odločbe organa druge stopnje, ne glede na to ali tožeča stranka to v pritožbi (pred upravnim organom) izpostavlja?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, sklep Finančne uprave RS, št. DT 4934-202170/2019-1 z dne 23. 12. 2019 odpravilo in zadevo vrnilo temu organu v nov postopek. Z navedenim sklepom je prvostopenjski organ odločil, da se zoper tožnika kot dolžnika opravi davčna izvršba dolgovanega zneska, ki je na dan 23. 12. 2019 znašal skupaj z obrestmi in stroški 27.042,53 EUR.

2. Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da prvostopenjska odločitev skupaj z drugostopenjsko ni ustrezno obrazložena, zato je ni mogoče preizkusiti. V nobeni od navedenih odločitev namreč ni obrazloženo, po kakšnem ugotovitvenem postopku je upravni organ izdal izpodbijano odločitev in zakaj tožnika pred njeno izdajo ni bilo treba zaslišati. Nadalje je toženka v zvezi s pritožbenimi navedbami, vezanimi na kršitev procesnih pravil in človekovih pravic, le navedla, da zatrjevanih kršitev po pregledu spisa predmetne zadeve ni ugotovila, takšna splošna ugotovitev pa ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe po 214. členu ZUP.

3. Toženka (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz druge alineje prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni. Gre namreč za pomembno pravno vprašanje obsega obveznosti obrazložiti uporabo skrajšanega ugotovitvenega postopka v kontekstu izvršilnih postopkov, upoštevaje tudi okoliščino, da v pritožbenem postopku stranka tega ni grajala. Glede tega vprašanja jasne sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je predlogu za dopustitev revizije v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP), pri čemer je drugo postavljeno vprašanje zaradi večje jasnosti preoblikovalo tako, da odraža bistvo pravne problematike, ki jo v predlaganem vprašanju zajema predlagateljica.

6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.