Jedro

Nepravilna uporaba opravljenega posla je tipični vzrok, ki izvira iz sfere naročnika (oziroma v tem primeru investitorja), zato izvajalec praviloma za napako opravljenega posla, ki nastane zaradi takšne uporabe, ne odgovarja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 145154/2011 z dne 10. 10. 2011 v 1. in 3. odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 31.512,60 EUR s pripadki. Toženi stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke.

2. V pritožbi zoper sodbo je tožena stranka uveljavljala pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava s predlogom višjemu sodišču, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške, ki jih je imela z vložitvijo odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dne 4. 6. 2013 je bil nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu. St 1023/2013 začet stečajni postopek. Ker je do začetka stečaja in s tem prekinitve postopka po samem zakonu prišlo po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja strank oziroma so potekli vsi roku zanje, je višje sodišče ob smiselni uporabi 207. člena ZPP, ne glede na prekinitev postopka, izdalo odločbo, sprejeto na seji.

6. Pritožba očita sodišču prve stopnje, da ni opravilo dokazne ocene v skladu z 8. členom ZPP, saj ni ustrezno presodilo predložene listinske dokumentacije in je v celoti, kljub nasprotujočim dokazom, ki izhajajo iz predloženih listin, sledilo trditvam tožeče stranke. Ker ni izvedlo predlaganih dokazov z zaslišanjem prič (npr. A. U.), je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

7. Sodišče izvedbo predlaganega dokaza lahko zavrne, pri čemer mora sklep o zavrnitvi obrazložiti. V konkretnem primeru je navedlo, da izvedeni dokazi dajejo zadostno podlago za odločitev o sporu, zato izvajanje nadaljnjih dokazov ni potrebno. Takšna možnost sodišča izhaja iz 213. člena ZPP, ki določa, da dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločitev, o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev pa odloča sodišče. Sodišče prve stopnje je namreč v dokaznem postopku vpogledalo v celotno listovno gradivo pravdnih strank. Sodišču se ni treba opredeljevati do slehernega analitičnega gradnika dokaznega gradiva, pač pa se mora do dokaza opredeliti celostno ter težiti k sintezi, kar je sodišče prve stopnje nedvomno storilo.

8. Med strankama je sporno, ali so se po podpisu zapisnika o prevzemu in primopredaji na toplotnih črpalkah pokazale napake v delovanju (skrite napake, 634. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ).

9. Jamčevalni zahtevki so pravica naročnika, da od podjemnika, ki odgovarja za napake opravljenega posla, zahteva restitucijo neposredne škode, ki se kaže v manjši vrednosti opravljenega posla zaradi napake, na način, ki ustreza obliki te škode (633. člen OZ). Pri opredelitvi pojma napake je treba izhajati iz značilnosti (vsebine) podjemnikovega izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je s sklenitvijo podjemne pogodbe zavezal opraviti. Predmet podjemnikove obveznosti je obligacija rezultata: ne samo delo, ki ga opravlja, temveč šele končni rezultat, ki se ga je zavezal doseči - torej opravljen posel. Zato je merilo, ali je podjemnik svojo storitev pravilno izpolnil, lastnost končnega rezultata. Velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, to domnevo pa podjemnik lahko izpodbije, če dokaže, da vzrok ne izvira iz njegove sfere. Podjemnik se razbremeni odgovornosti za stvarno napako opravljenega posla, če dokaže, da je vzrok za napako okoliščina, ki je ni mogel in moral obvladati.“Okoliščina“ obsega tako ravnanja tretjih in naročnikova ravnanja.

10. Sodišče prve stopnje je res (vendar ne „nekritično“, kot mu to očita pritožba) verjelo tožeči stranki, da je po prejemu dopisa z dne 4. 8. 2011 (B1) pri investitorju preverila, ali je kaj narobe s kompresorji in ugotovila, da ni in da je do težav prihajalo zaradi načina uporabe kompresorjev, ki je odvisen od računalniškega programa, tega pa je izdelal izvajalec, ki ga je najel sam investitor. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje navedeno ugotovilo ob upoštevanju trditev tožeče stranke, da je bila v letu 2011 in 2012 v direktnih poslovnih kontaktih z investitorjem, ki ji je omogočil direktno on-line povezavo z računalniškim sistemom za uravnavanje kompresorjev in da iz pregleda podatkov izhaja, da kompresorji normalno delujejo in dokazov, ki jih je ta za svoje trditve predložila (Priloga A11, elektronsko sporočilo z dne 7. 12. 2011). To kaže na direktno komunikacijo med tožečo stranko in investitorjem. Pravilno je zato sodišče prve stopnje sledilo trditvam tožeče stranke, da način delovanja toplotnih črpalk ne predstavlja napake in da nanj tožeča stranka nima vpliva. Nepravilna uporaba opravljenega posla je namreč tipični vzrok, ki izvira iz sfere naročnika (oziroma v tem primeru investitorja), zato izvajalec praviloma za napako opravljenega posla, ki nastane zaradi takšne uporabe, ne odgovarja.

11. Podjemnik pridobi pravico do plačila šele, ko konča posel in ko naročnik ta posel prevzame. Njuni obveznosti sta tako vzajemni. Če ima opravljeni posel napake, podjemnik svoje obveznosti z izročitvijo posla z napakami (še) ni (v celoti) pravilno izpolnil. Zato lahko naročnik tudi v takem primeru uveljavlja (delni) ugovor sočasnosti izpolnitve in sicer tako, da zadrži del plačila. Tožena stranka je tako smela uveljavljati jamčevalni zahtevek (sorazmerno znižanje plačila.). 640. člen OZ določa, da se plačilo zniža v sorazmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Zahtevek za znižanje plačila služi zlasti varstvu načela enake vrednosti dajatev. Tožena stranka ni zatrjevala, kakšna je (koliko nižja oziroma niti tega, da sploh je nižja) vrednost posla z napako. Višje sodišče pa še ugotavlja, da tožena stranka ni dokazala, da je investitor zadržal plačilo za delo, ki ga je opravila in ki se nanaša na toplotne črpalke niti ne, da je unovčil bančno garancijo, ki mu jo je izročila tožena stranka. Prav tako pa tožena stranka ni zatrjevala, (glede na to, da je 12 mesečni garancijski rok že potekel), da je investitor iz tega naslova karkoli zahteval od tožene stranke.

12. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je tožeča stranka opravila posel in vse svoje obveznosti po pogodbi št. 031-10 z dne 20. 10. 2010, s katero se je tožeča stranka zavezala izdelati toplotne črpalke za objekt R. skladno s ponudbo 295/10 z dne 3. 9. 2010. Listine (priloge B1, B2) res potrjujejo trditve tožene stranke, da je o napakah na delovanju toplotnih črpalk, ki so se pojavile po prevzemu in primopredaji del, obvestila tožečo stranko in zahtevala odpravo napak, vendar pa ni mogoče pritrditi pritožbi, da tožeča stranka ni reagirala na pozive tožene stranke in investitorja. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožena stranka reklamacijo tožene stranke upoštevala, vendar je ugotovila, da ne gre za napako v delovanju toplotnih črpalk, v nadaljevanju pa je sodelovala direktno z investitorjem R. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka opravila posel, ki ga je tožena stranka prevzela, zatrjevanih skritih napak pa ji ni uspelo dokazati.

13. V zvezi s pritožbenimi očitki glede tega, da tožeča stranka toženi stranki ni izročila bančne garancije, višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

14. Višje sodišče je v skladu s prvim odst. 360. člena ZPP odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.

15. Glede na navedeno višje sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi tožene stranke niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16. Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odst. 154. člena v zvezi s prvim odst. 165. člena ZPP). Višje sodišče pa je zavrnilo tudi zahtevo tožeče stranke za povračilo stroškov, ki jih je imela z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj je ugotovilo, da ta ni pripomogel k reševanju pritožbe in je bil zato nepotreben (1. odst. 155. člena ZPP).