Jedro

Tožnik očitane kršitve ni storil neposredno pri opravljanju gospodarske dejavnosti tožene stranke, temveč se mu je očitala zloraba osebne kartice oziroma bonitete, ki mu jo je kartica prinašala. Tako eden od bistvenih znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, to je, da bi bilo dejanje storjeno pri samem opravljanju gospodarske dejavnosti tožene stranke, ni bil podan.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je tožena stranka podala dne 9. 1. 2006, in njegovemu reintegracijskemu zahtevku. S sklepom pa je zavrglo tožbo glede zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel v posledici nezakonitega ravnanja tožene stranke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da tožniku očitano ravnanje, to je, da je kot delavec tožene stranke zlorabil osebno kartico, ki mu je omogočala nakup blaga s popustom, za nakupe blaga tretjim osebam, s čimer jim je omogočil pridobitev protipravne premoženjske koristi v višini najmanj 1.630,25 EUR, ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja zloraba položaja ali pravic iz prvega odstavka 244. člena Kazenskega zakonika (KZ – Ur. l. RS, št. 63/94). Prav tako sporna izredna odpoved ne navaja znakov katerega kaznivega dejanja naj bi tožnik storil in je že iz tega razloga nezakonita.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče H. M. in sodišče druge stopnje pritožbenih navedb v tej zvezi neutemeljeno ni upoštevalo, ter da so v izpodbijani sodbi nasprotja, zaradi katerih se ne da preizkusiti, oziroma o odločilnih dejstvih nima razlogov. Graja presojo sodišča, da v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso navedeni znaki kaznivega dejanja in da tožnikova kršitev nima vseh znakov kaznivega dejanja ter da je odpoved nezakonita že iz tega razloga.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki je v odgovoru predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti.

7. Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je utemeljeno ugotovilo, da ob drugih izvedenih dokazih predlagani dokaz z zaslišanjem priče H. M., glavne blagajničarke pri toženi stranki, katere poročilo o nakupih preko tožnikove osebne kartice se itak nahaja med prilogami v spisu, ni potreben. Da je tožnik ob uporabi osebne kartice omogočal nakupe tudi svojim sorodnikom, je sodišče ugotovilo že na podlagi drugih dokazov. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu drugega odstavka 14. člena ZPP pa tožena stranka po vsebini utemeljuje z nestrinjanjem z dokaznim zaključkom sodišča o ohlapnih navodilih bivšega vodje prodajnega centra glede uporabe osebne kartice. Na tak način v bistvu uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.

8. Ugotovitev sodišča, da je sporna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz razloga, ker v njej ni navedeno, znake katerega kaznivega dejanja naj bi tožnik storil, sicer ni utemeljena. Opredelitev razloga za izredno odpoved v 1. alinei prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), to je kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ne zahteva tudi formalne opredelitve kaznivega dejanja v delodajalčevi odpovedi, katerega znaki naj bi bili podani. Sicer pa iz izredne odpovedi z dne 9. in 12. 1. 2006 jasno izhaja, da tožena stranki tožniku odpoveduje pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve iz 1. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR, s tem, da naj bi imela tožnikova kršitev „vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic“. Poleg tega se tožena stranka v izredni odpovedi zaradi očitane zlorabe osebne kartice sklicuje tudi na izgubo zaupanja.

9. Zloraba položaja ali pravic je bila v času tožniku očitanih kršitev opredeljena v 244. členu Kazenskega zakonika (KZ – UPB1, Ur. l. RS, št. 95/04) kot kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, izrabi svoj položaj ali prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti.

10. Tožniku je tožena stranka predala osebno kartico, ki je omogočala osebne nakupe s popustom, v zvezi z njegovo zaposlitvijo v gospodarski dejavnosti tožene stranke. Vendar tožnik očitane kršitve ni storil neposredno pri opravljanju gospodarske dejavnosti tožene stranke, temveč se mu je očitala zloraba osebne kartice oziroma bonitete, ki mu jo je kartica prinašala. Tako eden od bistvenih znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, to je, da bi bilo dejanje storjeno pri samem opravljanju gospodarske dejavnosti tožene stranke, ni bil podan.

11. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da tožniku očitana kršitev ni imela vseh znakov kaznivega dejanja in zato očitana kršitev iz 1. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR ni bila podana. Ob taki ugotovitvi ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bila sporna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Če so bili v tožniku očitanem ravnanju podani znaki kakšne druge kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, to na zakonitost sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni moglo vplivati.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.