Jedro

Le s sklicevanjem na izjemne okoliščine (težja bolezen, smrt v družini) se najemnik neprofitnega stanovanja odpovedi najemne pogodbe ne more izogniti, saj mora zatrjevati in dokazati tudi, da je najkasneje v tridesetih dneh po nastanku izjemnih okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku o tem obvestiti lastnika stanovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo toženi stranki odpovedalo najemno razmerje po najemni pogodbi z dne 10. 2. 2003 za stanovanje št. ... v drugem nadstropju na naslovu P. g. ..., C., v skupni izmeri 44,68 m2 in toženi stranki naložilo, da mora izprazniti stanovanje v roku 60 dni ter ga prostega oseb in stvari prepustiti v posest tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je podan krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe, saj tožena stranka najemnine za mesec avgust, oktober, november in december 2009 ter marec 2010 ob zapadlosti ni plačala, dolgovanega zneska pa ni plačala niti v dodatnem petnajstdnevnem roku po prejemu zadnjega opomina s strani tožeče stranke. Toženi stranki je naložilo tudi, da mora tožeči stranki plačati znesek neplačanih najemnin v višini 779,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 4. 2011 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 327,00 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Navaja, da je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku iz formalnega razloga, ker tožnica zaradi hude finančne stiske, minimalne pokojnine in dveh smrtnih primerov, ki jih je imela v zadnjem letu v ožji družini, ni bila zmožna pravočasno plačati razlike najemnine v znesku 713,49 EUR. Tožena stranka je tekom postopka prosila tožečo stranko za razumevanje in podaljšanje roka za plačilo, vendar ne tožeča stranka ne sodišče prošnji nista ugodili. Tožena stranka je stroške in glavnico v celoti plačala, saj je za toženko stroške založil njen pooblaščenec. Toženka je stara več kot osemdeset let in je sramotno, da bi morala zaradi 700,00 EUR pristati na cesti. V dokaz pritožbenih navedb tožena stranka prilaga kopijo položnice z dne 23. 6. 2011. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, saj je zahtevek tožeče stranke v celoti izpolnjen.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi ne uveljavlja nobenega izmed pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter tako tudi ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da so v obravnavani zadevi podani pogoji za odpoved najemne pogodbe za stanovanje št. …, na naslovu P. G. ..., C. in posledično obveznost izpraznitve stanovanja po 103. členu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1) ter obveznost plačila neplačanih, a zapadlih najemnin. V pritožbi tožena stranka poudarja, da je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo iz formalnega razloga, da toženka najemnine ni zmogla plačati zaradi težkih socialnih in družinskih razmer, kar, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, ne predstavlja pravno relevantnega razloga za nezmožnost odpovedi najemne pogodbe skladno z določili 104. člena SZ-1 ter k pritožbi prilaga kopijo plačilnega naloga, s katerim dokazuje plačilo denarnih obveznosti, ki so ji bile naložene z izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča. Pritrditi je zaključku prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka ni zatrjevala pravno relevantnih dejstev, ki bi sodišču omogočala postopanje skladno z določili 104. člena SZ-1. Pripomniti je, da tožeča stranka s strani tožene stranke zatrjevanega dejstva glede hude bolezni in smrti v ožji družini toženkine hčere ni prerekala, vendar bi morala tožena stranka za uspešno preprečitev odpovedi najemne pogodbe zatrjevati in dokazovati tudi dve nadaljnji okoliščini, in sicer, da je najkasneje v tridesetih dneh po nastanku izjemnih okoliščin sprožila postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine oziroma postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter da je o tem obvestila tožnico kot lastnico stanovanja, saj mora pogoje iz prvega odstavka 104. člena SZ-1 najemnik neprofitnega stanovanja izpolniti kumulativno. Da tožena stranka ni podala ne trditev in ne dokazov v smeri izpolnitve pogojev po prvem odstavku 104. člena SZ-1, pa pritožbeno ni sporno. Na preostale pritožbene očitke pa je odgovoriti, da je sodišče vezano na ustavo in zakon, zato pri svojem odločanju ne more upoštevati socialne kategorije, saj so zanjo pristojne druge institucije, tožena stranka pa se samo s sklicevanjem na izjemne okoliščine, torej na socialno, zdravstveno in družinsko stisko, odpovedi najemne pogodbe ne more izogniti.

Sodišče prve stopnje je v okviru trditvene podlage pravilno ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva, ki pritožbeno, kot že rečeno, niso izpodbijana, na njihovi podlagi pa je pravilno materialnopravno zaključilo, da je zaradi nerednega plačevanja najemnine podan krivdni razlog po četrti točki prvega odstavka 103. člena SZ-1, zaradi katerega lastnik lahko odpove najemno pogodbo s tožbo, saj je toženko skladno s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1 ustrezno predhodno pisno opomnil na kršitev najemne pogodbe. Ker je razlog za odpoved najemne pogodbe neplačilo zapadlih najemnin pred prejemom opomina, bi se tožena stranka tožbenemu zahtevku uspešno uprla tudi, če bi zatrjevala in dokazala, da je svojo obveznost plačila dolgovanih zneskov najemnine v celoti izpolnila v roku, določenem v opominu z dne 3. 3. 2010, ki ga je toženka prejela 10. 3. 2010. Da tega ni storila, pritožbeno prav tako ni sporno, zato tožena stranka s pritožbeno zatrjevanim (in dokazanim) plačilom najemnin, ki ga je opravila šele po izdaji prvostopenjske odločbe dne 23. 6. 2011, ne more doseči spremembe oziroma razveljavitve odločitve sodišča prve stopnje, ki je ob zgoraj obrazloženem utemeljeno razsodilo, da se toženki odpoveduje najemno razmerje po najemni pogodbi za navedeno stanovanje ter toženki določilo rok za izselitev (četrti odstavek 112. člena SZ-1).

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih navedb in ker niso podani razlogi, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).