Jedro

Ker je bila predmet spornih odločb tudi določitev višine tožnikove pokojnine glede na ugotovljeno najugodnejšo pokojninsko osnovo, bi moralo sodišče na opredeljeno zahtevo tožnika preveriti tudi upoštevanje zavarovalnih osnov za čas tožnikovega dela v tujini.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo dokončne odločbe tožene stranke, št. 4076568 z dne 1. 12. 2003 o odmeri predčasne starostne pokojnine brez zmanjšanja zaradi dopolnitve polne starosti 63 let in zahtevek za priznanje višje starostne pokojnine, upoštevaje plačo in prispevke, ki jih je plačeval v času napotitve na delo v Nemčiji. Ugotovilo je, da je bil tožnik predčasno starostno upokojen že z odločbo tožene stranke št. 14 4076568 z dne 15. 11. 1999 in mu je bila takrat pravnomočno odmerjena predčasna pokojnina, ki mu je bila zaradi manjkajoče starosti zmanjšana za 4 %. Sporna odločba z dne 1. 12. 2003 je tako pomenila le pravilno odpravo zmanjšanja zaradi predčasne upokojitve, ker je tožnik dopolnil 63 let starosti in uskladitev pokojnin po 161. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), ni pa posegala v s prvo odločbo o predčasni upokojitvi v letu 1999 že pravnomočno ugotovljeno pokojninsko osnovo. Glede na to bi bilo mogoče v pravnomočno ugotovljeno pokojninsko osnovo poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi. Sicer pa je tožnik od 1. 11. 2000 dalje pridobil tudi pravico do višje invalidske pokojnine, ki jo je od 4. 12. 2004 dalje tudi izbral in prejemal. 2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvi, da tožena stranka s sporno odločbo ni posegla v tožnikovo že pred tem pravnomočno ugotovljeno pokojninsko osnovo, je soglašalo, da tožnik ni mogel uspešno uveljaviti višje pokojnine na podlagi iz naslova dela v Nemčiji zvišane pokojninske osnove.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Določitve nove višine pokojnine v sporni odločbi glede na dopolnitev polne starosti v reviziji ne izpodbija, temveč v obrazložitvi revizije izpodbijano sodbo napada le glede zavrnitve zahtevka za izplačilo višje pokojnine na podlagi nove odmere, upoštevaje tudi njegovo plačo in vplačane prispevke za čas dela v Nemčiji. Navaja, da bi sodišče na podlagi tožnikove tožbe, vložene v skladu s pravnim poukom iz sporne dokončne odločbe tožene stranke, moralo preveriti sporno odločbo tožene stranke tudi glede ugotovljene pokojninske osnove in upoštevati tožnikove višje plače in vplačane prispevke v času dela v Nemčiji ter mu odmeriti ustrezno višjo pokojnino, posebej še, ker sta odmero višje pokojnine dosegla tudi dva njegova sodelavca iz časa dela v Nemčiji.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je utemeljena.

6. V odločbi organa prve stopnje tožene stranke z dne 15. 9. 2003, ki v izreku določa tožnikovo pravico do predčasne pokojnine v takratnem znesku 116.467,25 SIT mesečno, je navedeno, da je bila taka višina pokojnine določena na podlagi pokojninske osnove, izračunane po 43. in 44. členu v zvezi s 50. členom zakona (Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami) na podlagi plač oziroma osnov zavarovanja iz posameznih obdobij po 1. 1. 1970. Odločbi je bil priložen tudi prikaz tožnikovih letnih plač in prikaz najugodnejših desetletnih obdobij, kot podlaga za ugotovitev najugodnejše pokojninske osnove. V sporni dokončni odločbi z dne 1. 12. 2003 tožena stranka odgovarja na tožnikove pritožbene navedbe glede upoštevanja dela v Nemčiji pri ugotavljanju najugodnejše pokojninske osnove. Ugotavlja, da je bilo po ponovnem pregledu razpoložljivih podatkov ugotovljeno, „da so bili za odmero zavarovančeve pokojnine pravilno upoštevani osebni dohodki oziroma plače, kot so jih sporočili zavarovančevi delodajalci za posamezno koledarsko leto na obrazcu M-4“ in da je bil računalniški izračun najugodnejše odmere pokojnine kot sestavni del obrazložitve v prilogi odločbe posredovan tožniku.

7. Glede na navedeno vsebino spornih odločb sodišče ugotavlja, da je bila predmet teh odločb tudi določitev višine tožnikove pokojnine glede na ugotovljeno najugodnejšo pokojninsko osnovo. Če je pri tem tožena stranka glede najugodnejše pokojninske osnove prišla do enakih ugotovitev, kot že ob tožnikovi predčasni upokojitvi v letu 1999, to na dejstvo, da je bilo ugotavljanje tožnikove najugodnejše pokojninske osnove tudi predmet sporne dokončne odločbe, ne vpliva. Zato revizija utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče na podlagi vložene tožbe sporno dokončno odločbo preveriti tudi glede upoštevanja osnove zavarovanja za čas tožnikovega dela v Nemčiji, upoštevaje, da je tožnik obdobja dela v Nemčiji tudi časovno dokumentiral. Ker tega ni storilo in se je pri zavrnitvi tožnikovega zahtevka iz tega naslova zmotno sklicevalo na pravnomočno ugotovljeno pokojninsko osnovo v odločbi z dne 15. 11. 1999, je kršilo določbe drugega odstavka 58. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), na podlagi katerih se v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil s področja socialnega varstva in socialnega zavarovanja. Ker je pri takšnem ravnanju, kljub izrecni pritožbeni graji, vztrajalo tudi sodišče druge stopnje, je bila s tem podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP. Na podlagi vsebinske preveritve upoštevanja zavarovalnih osnov iz naslova tožnikovega dela v Nemčiji bi lahko sodišče prišlo do drugačne odločitve, zlasti še, ker iz odločb tožene stranke z dne 1. 12. 2003 in z dne 15. 9. 2003 dejansko ni razvidno, da bi bile pri ugotavljanju najugodnejše pokojninske osnove upoštevane osnove iz naslova dela tožnika v tujini.

8. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo ter sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče po vsebini opredeliti tudi do tožnikovih navedb, da mu je bila v sporni dokončni odločbi pokojnina odmerjena na podlagi nepravilno ugotovljene pokojninske osnove.

9. Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.