Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo premoženjsko stanje tožeče stranke in pravilno zaključilo, da ni razlogov, da se ga oprosti plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožeče stranke ne oprosti plačila sodnih taks. Štelo je, da premoženjsko stanje tožeče stranke ni tako slabo, da ne bi zmogla plačila sodnih taks, zato je njen predlog v skladu z določbami 168. in 169. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v skladu z določbo 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) zavrnilo.

Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila. Sodišču očita, da sklep ni zakonit in da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da zaradi plačila sodne takse in izvedenine ne bodo občutno zmanjšana sredstva za njegovo preživljanje. Sodišču očita, da bi moralo upoštevati skupne dohodke tožnika in njegove matere, ki povprečno znesejo 142,00 EUR na družinskega člana in ne bi smelo šteti, da tožnik povprečno mesečno razpolaga s 500,00 EUR. Sodišče mora upoštevati skupni dohodek oseb, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Tožnik je utrpel hude telesne poškodbe, zato je zahtevek tudi temu ustrezno prilagojen. Tako bo moral plačati za tožbo takso v višini 90,84 EUR, prav tako bodo v postopku nastali stroški za imenovanje več sodnih izvedencev in taksa za sodbo v višini 90,84 EUR, taksa za pritožbo v višini 181,68 EUR in prav tako taksa za revizijo. Zato so zaključki sodišča o tem, da bo zmogel plačati takso ne da bi pri tem trpelo njegovo lastno preživljanje napačni. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in da se ga oprosti plačila sodnih taks. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka, za sestavo pritožbe 250 točk, za poročilo o vloženi pritožbi 20 točk in za poročilo o uspehu pritožbi 20 točk, skupaj s poštnino in z davkom na dodano vrednost. Pritožba ni utemeljena.

Inštitut oprostitve plačila sodnih taks je urejen v ZPP in v ZST. Po 168. čl. ZPP lahko sodišče oprosti plačila stroškov postopka stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore teh stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine, po III. odst. pa lahko sodišče stranko oprosti samo plačila taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani. VI. odst. določa kriterije in sodišču nalaga, da mora pri odločanju o oprostitvi plačila stroškov postopka skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani. Pri odločanju o oprostitvi plačila taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnikovo premoženjsko stanje ni tako slabo, da ne bi zmogel plačati taks, v višini nekaj več kot 90 EUR, kot je to v pritožbi izračunala tožeča stranka. Tožnik prejema redne dohodke, res ne v visoki višini, vendar pa iz njegovih lastnih navedb izhaja, kar je sodišče tudi ugotovilo, da zakonitih preživninskih obveznostih nima, saj je sam, nima mladoletnih otrok, živi pa pri starših. Zato je sodišče ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo tožnikovih navedb o tem, koga vse je dolžan preživljati. Inštitut oprostitve plačila sodnih taks je izjema od pravila, da je stranka dolžna plačati stroške postopka, zato je sodišče dolžno to izjemo obravnavati restriktivno. To je sodišče tudi storilo, ko je upoštevalo ne samo tožnikove dohodke, ampak tudi okoliščino, da ima osebni avtomobil znamke H., letnik 2005, iz česar tudi izhaja, da njegovo premoženjsko stanje ni tako slabo, tožnik pa ima tudi katastrski dohodek, sicer res nizek, ampak iz teh podatkov izhaja, da je lastnik nepremičnine. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo, da predlog za oprostitev sodnih taks ni utemeljen.

Pritožbenih navajanj kakšna pravna sredstva bo moral vlagati tožnik, pa sodišče ni moglo upoštevati. Nikjer ni rečeno, da bo potrebno vložiti pritožbo, saj bo lahko sodišče odločilo tako, da tožniku pritožbe ne bo treba vložiti, še manj pa revizijo, ki je izredno pravno sredstvo.

Tožnik v pritožbi tudi navaja, da bi ga sodišče moralo oprostiti izvedenine, vendar se pritožbeno sodišče s temi njegovimi izvajanji ni ukvarjalo glede na to, da je tožnik predlagal le, da se ga oprosti plačila sodnih taks, ne pa tudi izvedenine.

Pritožbeno sodišče pa tožnika opozarja tudi na namerno zavlačevanje postopka, ki ga je tožeča stranka storila s tem, da je s tožbo istočasno vložila tudi prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa k tej prošnji ni predložila nikakršnih listin in dokazov, ki bi jih morala predložiti po ZPP in ZST. Te dokaze predložila šele potem, ko jo je sodišče moralo s sklepom pozvati, da svoj predlog dopolni. Takšno ravnanje, ki ga je povzročil pooblaščenec, ki je odvetnik, pa prav gotovo ni skrbno, saj se mora tudi pooblaščenec tožeče stranke, še posebno odvetnik truditi, da se postopek opravi brez nepotrebnega zavlačevanja.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela zato sama nosi stroške pritožbenega postopka.