Jedro

Zahteva po konkretni navedbi spornega pravnega vprašanja terja, da vprašanje vsebuje sporne razlagalne prvine (konkretizirano zvezo med zgornjo in spodnjo premiso sodniškega silogizma), ki iz golega zakonskega besedila šele tvorijo izoblikovano pravno pravilo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je za čas od vložitve tožbe do 5. 6. 2014, ko je sin postal polnoleten, otroka dodelilo v varstvo in vzgojo materi ter za ta čas tudi preživninsko obremenilo toženca. Spremembe tožbe, da se sodna poravnava razveljavi, sodišče ni dopustilo. Drugačen tožničin zahtevek ter nasprotni tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženca delno ugodilo in sodbo v ugodilnem delu spremenilo tako, da je tudi v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Preostali del toženčeve pritožbe in celotno tožničino pritožbo je zavrnilo in sodbo v preostalem delu potrdilo. Bistvo odločbe pritožbenega sodišča je v presoji, da sta bili tako tožba kot nasprotna tožba nesklepčni, saj v vlogah sploh nista navedli dejstev glede varstva in vzgoje, marveč le dejstva v zvezi z njuno slabo medsebojno komunikacijo. Hkrati je ugotovilo, da je sin ves čas živel na istem naslovu ter da njegove koristi za nazaj ni več mogoče varovati.

3. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1. Ali lahko sodišče zavrne tožbo na spremembo odločbe ali sodne poravnave, s katero je bilo določeno oz. dogovorjeno skupno skrbništvo, bodisi zaradi nesklepčnosti bodisi kot neutemeljeno?

2. Ali je bila v konkretnem primeru tožba tožnice nesklepčna in če je bila, ali jo je bilo sodišče dolžno na podlagi 108. člena ZPP pozvati na dopolnitev?

3. Ali so bili v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji po 358. členu ZPP za spremembo sodbe pred sodiščem druge stopnje?

4. Ali v konkretnem primeru sodba druge stopnje predstavlja sodbo presenečenja?

5. Ali je v konkretnem primeru sodna poravnava primeren izvršilni naslov?

6. Ali predlog za razveljavitev sodne poravnave v sporih iz razmerij med starši in otroki predstavlja spremembo tožbe?

4. Predlog ni popoln.

5. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma za razvoj prava preko sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže. 6. Zahteva po natančni in konkretni postavitvi spornega pravnega vprašanja sicer ne terja tega, da je nato odgovor na zastavljeno vprašanje tudi v skladu s strankino nadaljnjo utemeljitvijo postavljenega vprašanja. Vsekakor pa predpostavlja, da je zastavljeno tako, da je nanj pravno sploh mogoče bodisi pritrdilno bodisi zavrnilno odgovoriti, pri čemer mora biti odgovor pravno smiseln. Tej predpostavki 1. in 2. vprašanje ne zadostita. Prvo in drugo vprašanje sta namreč plod pravno zgrešenega mešanja dveh različnih procesnih institutov: nepopolne in nesklepčne tožbe ter tudi povsem različnega procesnega odziva sodišča na en ali drug primer pravno invalidne tožbe.

7. 3., 4., 5. in 6. vprašanje pa ne ustrezajo zahtevi po konkretni navedbi spornega pravnega vprašanja. Tej zahtevi namreč ni zadoščeno, če se stranka zgolj pavšalno sprašuje, ali konkreten primer ustreza nekemu abstraktnemu dejanskemu stanu. Zahteva po konkretni navedbi spornega pravnega vprašanja namreč terja, da vprašanje vsebuje sporne razlagalne prvine (konkretizirano zvezo med zgornjo in spodnjo premiso sodniškega silogizma), ki iz golega zakonskega besedila šele tvorijo izoblikovano pravno pravilo. 6. vprašanje pa je poleg tega pravno nerazumljivo, saj zaradi izostanka prej opisanega silogističnega veziva ni jasno, kakšno sporno zvezo naj bi imela instituta izrednega pravnega sredstva (tožbe za razveljavitev sodne poravnave) in spremembe tožbe.

8. Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, nepopoln.(1)

9. Ker obravnavani predlog ni popoln, ga je sodišče na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Glej Sklep Vrhovnega sodišča II Dor 95/2015 z dne 14. 5. 2015 in tam navedeno sodno prakso.