Jedro

Če stranka v 15-dnevnem prekluzivnem roku od prejema sodbe ne poda predloga za izdajo dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper popravni sklep se ugodi in se sklep sodišče prve stopnje razveljavi in pobotni ugovor zavrže. III. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 197374/2009 z dne 28. 12. 2009 ostane v celoti v veljavi, tako da je toženka dolžna tožnici plačati 644.089,20 EUR s pripadajočimi obrestmi (1. točka izreka). Toženki je naložilo v plačilo stroške izvršilnega postopka v višini 914,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2010 dalje do plačila in pravdnega postopka v višini 13.605,00 EUR, vse v roku 15 dni. S popravnim sklepom z dne 19. 12. 2012 je sodbo v izreku popravilo tako, da je dodalo točko o zavrnitvi pobotnega ugovora toženke.

2. Zoper izpodbijano sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi in v celoti zavrne tožbeni zahtevek oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Priglasila je pritožbene stroške. Prav tako je vložila pritožbo zoper popravni sklep zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (328. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) po prvem odstavku 339. člena ZPP in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in spremembo oziroma vrnitev izpodbijanega sklepa v ponovno odločanje.

3. Pritožbi sta bili vročeni nasprotni stranki in stranskim intervenientkam, ki nanju niso odgovorile.

4. Pritožba zoper sodbo ni utemeljena, pritožba zoper popravni sklep je utemeljena, čeprav ne iz razlogov, ki so v njej navedeni.

Glede pritožbe zoper sodbo

5. V konkretnem primeru je tožnica zahtevala plačilo za delo - pridobitev gradbenega dovoljenja, opravljeno na podlagi (tripartitne) pogodbe, sklenjene s toženko. Zahtevala je tudi plačilo dodatnih del po računu št. 34/09, ki jih je naročila toženka. Toženka je ugovarjala, da tožnica ni upravičena do pogodbeno dogovorjenega zneska, saj je od pogodbe odstopila zaradi kršitev pogodbenih obveznosti in zamude tožnice.

6. Med pravdnima strankama ni sporno: 1. da sta dne 30. 9. 2003 sklenili pogodbo o inženiringu v pripravi projekta CO 1/27 ŠUMI ter dva dodatka k tej pogodbi, 2. da je tožnica opravila vsa dela, potrebna za pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja, 3. da je toženka plačala pogodbena dela v višini 50%, ni pa plačala 40% pogodbene vrednosti (600.000,00 EUR), ki bi jo bila dolžna plačati po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, 4. da je toženka dne 18. 3. 2008 na tožnico naslovila dopis „Odstop od pogodbe“.

7. Za odločitev v tem sporu je relevantno, ali je toženka odstopila skladno s 648. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), na podlagi katerega lahko naročnik odstopi od pogodbe kadarkoli hoče vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan. Pri tem pa mora podjemniku plačati dogovorjeno plačilo (1). Ali pa je šlo za odstop zaradi kršitev obveznosti oziroma zamude tožnice po 627. oziroma 628. členu oz. na podlagi katerega je bila pogodba razdrta. Posledično bi tožnica lahko zahtevala zgolj izplačilo vrednosti dosežene koristi, ki jo je imela toženka zaradi (delne) izpolnitve razvezane pogodbe (četrti odstavek 111. člena OZ).

8. Pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da so nesporna tista dejstva, ki jih obe stranki priznavata - teh tudi ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo nesporno „ob odstopu dogovorjeno, da tožnica izvede vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja“, je sicer napačen. Kljub temu pa temu napačnemu izrazoslovju ni mogoče pripisati protispisnosti. Sodišče prve stopnje je namreč izraz "nesporno dejstvo" uporabilo v drugem pomenu, in sicer "s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejstvo". Čeprav izraza nista identična, sodba zaradi takšnega napačnega izražanja ni nerazumljiva, pa tudi razlogi niso sami s sabo ali z izrekom v nasprotju, saj sodba o tem "nespornem" dejstvu vsebuje razloge in dokazno oceno v 10. točki obrazložitve. Zato je v zvezi s tem pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka neutemeljen.

9. Tudi zaključku, da je toženka nesporno opravila dogovorjena dela, potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja ni mogoče očitati protispisnosti. Med pravdnima strankama namreč ni bilo sporno, da je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno, oziroma da je tožnica še tudi po odstopu toženke z dne 18. 3. 2008 dopolnjevala vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja (2). Toženka je sicer res pavšalno navedla, da je morala sama poskrbeti za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar pa v zvezi s tem ni zatrjevala, katera dela potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja je morala opraviti sama, oziroma katerih del v zvezi s tem tožnica ni opravila. Ker se toženka na trditve tožnice ustrezno (konkretizirano, substancirano) ni odzvala, je moralo sodišče to dejstvo šteti za priznano (drugi odstavek 214. člena ZPP). Sodba o tem nespornem dejstvu nenazadnje vsebuje tudi dokazno oceno v 10. točki obrazložitve.(3).

10. Pritožba nadalje neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da odstopa toženke ni presojalo na podlagi določil 627. člena in 628. člena OZ. Sodišče prve stopnje namreč njenega dopisa z dne 18. 3. 2008 ni opredelilo kot odstop od pogodbe zaradi zamude oziroma kršitev pogodbene obveznosti, temveč ga je pravilno ocenilo kot odstop od pogodbe na podlagi določbe 648. člena OZ z učinkom po pridobitvi gradbenega dovoljenja.

11. Pravica ene stranke, če druga ne izpolni svoje obveznosti, določa 103. člen OZ: Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva bodisi izpolnitev obveznosti, bodisi odstopi od pogodbe z navadno izjavo. Iz dopisa toženke z dne 18. 3. 2008 pa izhaja, da je toženka odstopila od pogodbe, hkrati pa pozivala tožnico, da izpolni obveznosti do in vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja ter izroči do takrat izdelano projektno dokumentacijo. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da dopis toženke ne predstavlja uresničitev odstopne pravice zaradi zamude tožnice po 628. členu OZ oziroma odstop zaradi kršitve pogodbenih obveznosti na podlagi 627. člena OZ. Jasno je namreč, da je bila volja toženke izpolnitev obveznosti oziroma nadaljevanje razmerja do pridobitve gradbenega dovoljenja, kar izhaja tudi iz izpovedbe zakonitega zastopnika toženke, ki je od tožnice zahteval, da zadevo pripelje do konca(4), tožnica pa je tudi po odstopu toženke opravila vsa dela, potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja, ki je bilo tudi pridobljeno (neizpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje). Da je bila volja strank nadaljevanje pogodbenega razmerja nenazadnje potrjuje tudi dopis tožnice (B9), v katerem je sprejela sporazumno prekinitev nadaljnjega sodelovanja in navedla, da je sedaj njena prednostna naloga pridobiti gradbeno dovoljenje in storiti vse za nemoteno nadaljevanje del. 12. Pritožbeno sodišče pri tem še dodaja, da toženka navedb o odstopu zaradi zamude ni konkretizirala, saj tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da bi bil rok za izpolnitev obveznosti bistvena sestavina pogodbe (zaradi zamude katerega bi bila pogodba ex lege razdrta, drugi odstavek 104. člena OZ), niti da bi tožnici dala primeren dodatni rok za izpolnitev pred uresničitvijo odstopne pravice (drugi odstavek 105. člena OZ) (5). Navedbe v pritožbi, da je toženka tožnici dne 15. 2. 2008 določila rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti, vendar slednja kršitev ni odpravila, predstavljajo pritožbeno novoto, ki je na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj toženka ne pojasni, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni navajala že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tudi sicer pa toženka svojih pritožbenih trditev dokazno ni podprla, saj zapisnika št. 150, iz katerega naj bi bila razvidna postavitev primernega dodatnega roka, ni predložila.

13. Tako se izkaže kot pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da navedeni dopis predstavlja prenehanje pogodbe po volji naročnika na podlagi 648. člena OZ, ki učinkuje šele s trenutkom pridobitve gradbenega dovoljenja. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prišlo v 10. točki obrazložitve samo s seboj v nasprotje glede odločilnega dejstva – vzroka odpovedi. Sodišče je res razpisalo, da je iz navedb pravdnih strank razvidno, da je bil odstop (na podlagi 648. člena OZ) dan zaradi zamude tožnice. Vendar toženka kljub zamudi tožnice ni odstopila skladno s 628. členom OZ (saj ni zatrjevala, da je rok bistvena sestavina pogodbe, oziroma da bi tožnici dala primeren dodaten rok), temveč je zahtevala izpolnitev do vključno pridobitve gradbenega dovoljenja, torej je šlo za prenehanje pogodbe po volji toženke s trenutkom pridobitve gradbenega dovoljenja. Posledično pa so neutemeljeni pritožbeni očitki zmotne uporabe materialnega prava, kršitve načela kontradiktornosti zaradi neopredelitve do ugovora odstopa od pogodbe zaradi zamude oziroma kršitev pogodbenih obveznosti ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče ni ugotavljalo okoliščin v zvezi zamudo in kršitvami tožnice. Glede na vse navedeno pa pritožba tudi s svojo razlago dopisa, da naj bi šlo zgolj za poziv tožnici, naj nadaljuje z aktivnostmi, da se prepreči nadaljnjo škodo, ne more uspeti. Ker torej ni prišlo do odstopa zaradi zamude oziroma kršitve pogodbenih obveznosti, pa je sodišče prve stopnje toženki tudi pravilno naložilo plačilo dodatnih del, ki so bili predmet računa št. 34/09. 14. Pritožba z navajanjem, da je prišlo do sporazumne spremembe pogodbe tako, da se ta zaključi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in ne do odstopa, ne more uspeti. Tako iz dopisa toženke “Odstop od pogodbe“, kakor tudi iz odgovora tožnice, je povsem jasno, da je šlo v konkretnem primeru za odstop od pogodbe s strani toženke in ne za sporazumno spremembo pogodbe. Ni mogoče pritrditi stališču pritožbe, "da se je pogodbeno razmerje preoblikovalo tako, da se je tožnica zavezala pridobiti gradbeno dovoljenje, nato pa so se pogodbene obveznosti pravdnih strank zaključile", saj iz dopisa tožnice ne izhaja, da bi se slednja odpovedala pravici zahtevati plačilo za izpolnitev svoje obveznosti - pridobitev gradbenega dovoljenja. Zato je toženka dolžna opraviti nasprotno izpolnitev po dvostranski pogodbi, oziroma skladno s 648. členom OZ dolguje tožnici plačilo za opravljeno delo v dogovorjeni višini (v točki 9.2.0. pogodbe). Neresničen je namreč pritožbeni očitek, da pogodba v točki 9.2.0 določa zapadlost zneska ob predpostavki, da tožnica v celoti izpolni pogodbeno obveznost. Takšnega pogoja citirana točka ne predvideva, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da navedena točka določa tako zapadlost, kakor tudi vrednost pogodbenih del. Ker je toženka skladno s 648. členom OZ dolžna tožnici pogodbeno dogovorjeno plačilo za opravljeno delo, sodišču ni bilo potrebno ugotavljati vrednosti izvršenih pogodbenih obveznosti. Očitek relativne bistvene kršitve določb prvega odstavka 213. člena ZPP zaradi neizvedbe dokaza z izvedencem gradbene stroke o vrednosti del, se torej izkaže za neutemeljenega.

Glede pritožbe zoper popravni sklep

15. Toženka utemeljeno opozarja, da s popravnim sklepom ni mogoče dodajati nove točke izreka oziroma odpravljati izostanek odločitve o pobotnem ugovoru toženke. V primeru, ko sodišče prve stopnje v izreku svoje odločbe (pomotoma) izpusti odločitev o delu zahtevka, pride v poštev le izdaja dopolnilne sodbe (325. člen do 327. člen ZPP). Ta je namreč institut, predviden namesto oziroma poleg pritožbe za odpravo prav takšne napake (kršitve določbe 310. člena ZPP) v prej izdani sodbi, do kakršne je prišlo v obravnavani zadevi – nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku. Sodbo lahko dopolni zgolj tisto sodišče, ki je obravnavano napako zagrešilo, vendar ne po uradni dolžnosti, temveč le na predlog stranke, ki je vezan na (prekluzivni) rok petnajstih dni od prejema sodbe (prvi odstavek 325. člena ZPP). Takšnega predloga toženka ni podala. V primeru, ko stranka ne predlaga izdaje dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena(6).

16. Pritožbeno sodišče pa je v okviru preizkusa po uradni dolžnosti iz podatkov spisa ugotovilo, da že teče pravda o pobotni terjatvi, zato je ni mogoče ugovarjati v pobot tudi v tej pravdi. Prvostopenjsko sodišče bi torej moralo ugovor procesnega pobota zaradi obstoja procesnih ovir (litispendenca) v izreku sodbe zavreči. Ker je pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu popravnega sklepa ugotovilo kršitev 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je izpodbijani sklep razveljavilo in pobotni ugovor toženke zavrglo (drugi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 365. člena ZPP). Glede na navedeno so nerelevantni pritožbeni očitki, da je obrazložitev prvostopenjskega sodišča o pobotnem ugovoru protispisna, neobrazložena, oziroma da je sodišče z izostankom vsebinske opredelitve do pobotnega ugovora toženke kršilo načelo kontradiktornosti in pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS.

Glede stroškov pritožbenega postopka

17. Ker toženka s pritožbo zoper izpodbijano sodbo ni uspela, s pritožbo zoper popravni sklep pa je uspela zgolj v neznatnem delu (razveljavitev in zavrženje pobotnega ugovora), sama krije svoje pritožbene stroške (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).

(1) Zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti.

(2) in sicer dne 27. 3. 2008, 1. 4. 2008, 20. 4. 2008, 21. 5. 2008, 11. 6. 2008 in tako dalje (navedbe toženke na list. št. 70)

(3) na podlagi vabil na narok za ustno obravnavo UE ter zapisnika o ustni obravnavi UE z dne 2. 10. 2008 ter dopisov tožnice (z dne 25. 7. 2008 in 3. 9. 2008) sodišče prve stopnje zaključuje, da je bilo gradbeno dovoljene pridobljeno.

(4) 10. točka obrazložitve sodbe in l. št. 125

(5) Tudi na podlagi 627. člena OZ mora naročnik, ki od podjemnika zahteva prilagoditev dela obveznostim, določiti primeren rok. Šele v primeru, da ta ne ravna v skladu z naročnikovo zahtevo (v primernem roku ne prilagodi naročnikovi zahtevi), pridobi pravico odstopiti od pogodbe (drugi odstavek 627. člena OZ).

(6) VSRS II Ips 213/2012