Jedro

Četudi je bil toženkin motiv za odstop od Pogodbe v tožničini zamudi pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, iz navedenih okoliščin izhaja, da je toženka ne glede na zamudo želela izpolnitev prav tega dela pogodbenih obveznosti, da pa ni več želela izpolnitve nadaljnjih pogodbenih obveznosti. V tem (preostalem) delu je od Pogodbe odstopila.

V skladu s 648. členom OZ mora v primeru odstopa od pogodbe naročnik podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih podjemnik ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Toženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ohranilo v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 197374/2009 z dne 28. 12. 2009, s katerim je bilo toženki naloženo plačilo 644.089,20 EUR (600.000,00 EUR in 44.089,20 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2009 dalje (I. točka izreka sodbe). Odločilo je še o izvršilnih in pravdnih stroških (II. točka izreka sodbe). S sklepom z dne 19. 12. 2012 je sodišče prve stopnje v sodbo dodalo še točko, s katero je zavrnilo toženkin pobotni ugovor.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo zoper sodbo in potrdilo izpodbijano sodbo (I. točka izreka odločbe), medtem ko je ugodilo toženkini pritožbi zoper sklep, ga razveljavilo in zavrglo toženkin pobotni ugovor (II. točka izreka odločbe). Odločilo je še o pritožbenih stroških (III. točka izreka odločbe).

3. Toženka je zoper odločbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer je iz obrazložitve revizije razvidno, da po vsebini (konkretizirano oziroma obrazloženo) napada zgolj sodbo, ne pa tudi sklepa.(1) Prvenstveno je predlagala spremembo sodb sodišč nižjih stopenj z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podredno pa njuno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

4. Revizija je bila vročena tožnici in stranskim intervenientkam, ki nanjo niso odgovorile.

Dejanski okvir spora

5. V postopku so bila ugotovljena naslednja pravnorelevantna dejstva: - pravdni stranki (tožnica kot podjemnica oziroma projektantka, toženka pa kot naročnica oziroma investitorka) sta 30. 9. 2003 sklenili (tripartitno(2) ) Pogodbo o inženiringu v pripravi projekta A. (v nadaljevanju: Pogodbo) in dva kasnejša dodatka k Pogodbi; - toženka je tožnici izplačala prva dva dela plačila v skupni vrednosti 50% pogodbene cene; - nadaljnih 40% pogodbene cene je bila toženka v skladu s točko 9.2.0. Pogodbe zavezana plačati v 15 dneh po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, preostalih 10% pogodbene cene pa v 15 dneh po pridobitvi uporabnega dovoljenja za dokončane prostore; - tožnica je s pridobitvijo gradbenega dovoljenja zamujala; - toženka je z dopisom z dne 18. 3. 2008 odstopila od Pogodbe ter pozvala tožnico, da izpolni svoje obveznosti do in vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja; - tožnica se je v dopisu z dne 7. 4. 2008 s tem strinjala; - tožnica je pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje in izdala račun št. 33/09 z dne 6. 11. 2009 v višini 600.000,00 EUR (kar predstavlja delež, ki od 40% pogodbene cene, ki skupaj znaša 860.000,00 EUR, odpade na tožnico kot eno od obeh podjemnic iz tripartitne Pogodbe); - 9. 10. 2007 je toženka tožnici naročila tudi dodatna dela pri projektu A., ki niso bila predmet osnovne Pogodbe; - rok plačila za navedena dela naj bi bil 35 dni po oddaji celotne dokumentacije za celotni objekt A.; - tožnica je dodatna dela tudi izvedla in izstavila račun št. 34/09 z dne 6. 11. 2009 v višini 44.089,20 EUR; - toženka ni plačala nobenega od navedenih računov.

6. Tožnica je v pravdi vtoževala plačilo računov št. 33/09 in 34/09, obeh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2009 dalje.

Presoja sodišč nižjih stopenj

7. Sodišči nižjih stopenj sta presodili, da toženka, kljub tožničini zamudi pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, z dopisom z dne 18. 3. 2008 ni uresničila svoje odstopne pravice na podlagi 627. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ (zaradi podjemnikovih kršitev pogodbenih obveznosti), ali 628. člena OZ (zaradi podjemnikove zamude pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti), temveč naj bi odstopila od Pogodbe na podlagi 648. člena OZ (prenehanje pogodbe po volji naročnika pred dokončanjem naročenega posla) z učinkom od pridobitve gradbenega dovoljenja. Iz dopisa naj bi namreč jasno izhajalo, da gre za prenehanje pogodbe po volji toženke s trenutkom pridobitve gradbenega dovoljenja. Kljub temu, da se je toženka sklicevala tudi na tožničino zamudo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, naj bi teh trditev ne konkretizirala v smeri, da je bil rok bistvena sestavina pogodbe. Posledično toženka tožnici dolguje dogovorjeno plačilo po računu št. 33/09, zmanjšano za toliko, kolikor je imela tožnica korist od tega, da je bila prosta svojih nadaljnjih obveznosti. Dolguje pa tudi plačilo za dodatno naročena in izvedena dela po računu št. 34/09. Revizijske navedbe

8. Revidentka graja uporabo 648. člena OZ namesto 627. oziroma 628. člena OZ. Navaja, da je zaključek sodišč nižjih stopenj, da naj bi šlo za odstop od pogodbe zaradi tožničine zamude, vendar po 648. členu OZ, protisloven, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz dopisa z dne 18. 3. 2008 naj bi jasno izhajalo, da gre za odstop zaradi zamude po 627. členu OZ, medtem ko naj bi bil poziv za pridobitev gradbenega dovoljenja poziv za zmanjšanje nadaljnje škode. Toženka naj bi tožnici pred odstopom od pogodbe postavila številne dodatne roke za pridobitev gradbenega dovoljenja; v vsakem primeru pa ji 106. člen OZ daje tudi možnost do odstopa brez postavitve dodatnega roka. Tega naj bi sodišči nižjih stopenj ne upoštevali, niti naj bi se ne opredelili do toženkinih navedb v zvezi s tožničino zamudo (absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).

9. V nobenem primeru pa naj bi tožnica ne bila upravičena do vtoževanega plačila, saj svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila. Gradbeno dovoljenje naj bi namreč ne bilo pridobljeno po njeni zaslugi. Poleg tega zaradi razveze pogodbe tožnica ni bila dolžna izvršiti nadaljnjih pogodbenih obveznosti (projekta za izvedbo in projekta za razpis), ki naj bi bile vrednostno enakovredne že izvršenim fazam. Dejansko izvršeni obseg tožničinih pogodbenih obveznosti naj bi tako ne bil sorazmeren s plačilom 90% celotne pogodbene vrednosti (50% že plačane in 40% vtoževane). Tudi do teh pritožbenih navedb naj bi se sodišče druge stopnje ne opredelilo (absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). V zvezi s tem naj bi moral biti postavljen izvedenec gradbene stroke.

10. Sodišče druge stopnje naj bi se tudi ne opredelilo do pritožbenih navedb v zvezi s terjatvijo po računu št. 34/09. Storitve po tem računu naj bi ne bile izvedene, v nobenem primeru pa naj bi terjatev še ne zapadla.

Presoja utemeljenosti revizije

11. Revizija ni utemeljena.

12. Pritrditi je treba pravni kvalifikaciji sodišč nižjih stopenj glede narave toženkinega odstopa od Pogodbe, to je, da je šlo za odstop od pogodbe po volji naročnice (648. člen OZ). Takšna kvalifikacija ni protislovna. Čeprav je tožnica zamujala z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti, to ne pomeni, da je odstop od Pogodbe temeljil (samo) na tem dejstvu. Po (pravilni) oceni sodišč nižjih stopenj je temeljil namreč (predvsem) na drugih okoliščinah pogodbenega razmerja, to je na dejstvu, da so izpolnitvena ravnanja potekala v več fazah in da je obstajala volja obeh pogodbenih strank za nadaljevanje poslovnega razmerja do pridobitve gradbenega dovoljenja.(3) Toženkinega poziva za pridobitev gradbenega dovoljenja v dopisu z dne 18. 3. 2008 pravno ni mogoče opredeliti kot poziva za zmanjševanje škode (kot navaja revidentka), saj gre prav za poziv za izpolnitev ene od (faz) pogodbenih obveznosti. Četudi je bil toženkin motiv za odstop od Pogodbe v tožničini zamudi pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, iz navedenih okoliščin izhaja, da je toženka ne glede na zamudo želela izpolnitev prav tega dela pogodbenih obveznosti, da pa ni več želela izpolnitve nadaljnjih pogodbenih obveznosti. V tem (preostalem) delu je od Pogodbe odstopila.

13. Glede na obrazloženo tudi ni relevantno, da je toženka v dopisu z dne 18. 3. 2008 navedla, da odstopa od pogodbe v skladu s 627. členom OZ (tudi sicer se ta ne nanaša na odstop zaradi sopogodbenikove zamude, temveč na odstop zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti). Obstajala je namreč volja obeh pogodbenih strank za delno izpolnitev Pogodbe (do pridobitve gradbenega dovoljenja) in v tem delu je bila pogodba tudi izpolnjena. Prav tako ni relevantno, da bi imela toženka v skladu z drugim odstavkom 628. člena OZ (oziroma 106. členom OZ) možnost odstopa od Pogodbe brez postavitve dodatnega izpolnitvenega roka, na kar se sicer sklicuje revidentka. Tako možnost ima sopogodbenik namreč takrat, kadar zaradi zamude očitno nima več interesa za izpolnitev pogodbe ali če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil. V obravnavani zadevi pa je bilo ugotovljeno, da je obstajal toženkin interes za izpolnitev Pogodbe do konca faze pridobitve gradbenega dovoljenja, pri čemer očitno tudi ni štela, da tožničino ravnanje nikakor ne more pripeljati do izpolnitve te faze, saj je sicer k temu v dopisu ne bi pozvala.

14. Glede na tako pravno kvalifikacijo spora je opredelitev sodišč nižjih stopenj do tožničine zamude pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti zadostna.

15. V zvezi z očitkom, da gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno po zaslugi tožnice, sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da je tožnica opravila vsa dela, potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gre za ugotovitev o dejanskem stanju, ki ni več predmet revizijskega preizkusa (tretji odstavek 370. člena ZPP).

16. Revidentka neutemeljeno očita sodiščema nižjih stopenj, da se nista opredelili do njenih trditev o nesorazmerju med izpolnjenimi obveznostmi pogodbenih strank. V 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je namreč sodišče druge stopnje pojasnilo, da naj bi točka 9.2.0. Pogodbe določala tako zapadlost kot tudi vrednost pogodbenih del. Iz tega pojasnila tako izhaja stališče, da del pogodbene določbe, po katerem je naročnica dolžna plačati 40% cene v 15 dneh po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, predstavlja vrednost izpolnitvene faze pridobitve gradbenega dovoljenja.

17. Vendar pa je treba pritrditi revidentki, da stališče ni pravilno. Gotovo je, da navedena pogodbena določba določa zapadlost terjatev. Ni pa mogoče iz besedila določbe sklepati, da sta pogodbeni stranki z določitvijo plačilnih rokov ovrednotili tudi vrednost posamezne (pred tem izvedene) pogodbene faze. Ni namreč izključena možnost, da določen obrok plačila (v celoti ali vsaj deloma) predstavlja vnaprejšnje plačilo za sledečo pogodbeno fazo.

18. To pa odločitve v zadevi ne spremeni. V skladu s 648. členom OZ mora v primeru odstopa od pogodbe naročnik podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih podjemnik ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Pravilo uravnoteža naročnikovo enostransko odstopno upravičenje s podjemnikovim pogodbenim interesom, da ne trpi izgube upravičeno pričakovanega dohodka, ter hkrati upošteva načelo enake vrednosti dajatev na način, da se dogovorjeno plačilo zniža za določene stroške. Tožnica je (poleg že izplačanih 50% pogodbeno dogovorjene cene) vtoževala dodatnih 40% pogodbeno dogovorjene cene. Sama je torej štela, da je delo, opravljeno pred naročnikovim odstopom od pogodbe, vredno 90% pogodbeno dogovorjene cene, medtem ko preostalih 10% očitno predstavlja znižanje plačila zaradi nerealiziranih stroškov. Ob tako postavljenem tožbenem zahtevku je bilo na toženki trditveno in dokazno breme glede morebitnega dodatnega znižanja dogovorjenega plačila. Vendar pa tega bremena ni zmogla pravočasno. V postopku pred sodiščem prve stopnje se je namreč sklicevala zgolj na to, da ne dolguje nič več, ker je bila pogodba razdrta po tožničini krivdi, in pavšalno trdila, da je vse opravljeno delo že plačala. Šele v pritožbi je navedla, da naj bi 40% pogodbene vrednosti dejansko predstavljalo plačilo za nadaljnje faze projekta (projekta za izvedbo in projekta za razpis). Sodišči nižjih stopenj sta posledično utemeljeno ugodili tožbenemu zahtevku.

19. Revizija izpodbijani sodbi očita še neobrazloženost v delu glede plačila obveznosti po računu št. 34/09. V pritožbi je toženka glede teh obveznosti navedla zgolj to, da naj bi napačna materialnopravna presoja dopisa o toženkinem odstopu od Pogodbe vplivala tudi na odločitev glede utemeljenosti terjatve po navedenem računu. Glede na pavšalnost takih pritožbenih navedb je za zavrnitev pritožbenega očitka zadostovala ugotovitev pritožbenega sodišča o pravilnosti presoje prvostopenjskega sodišča v delu, ki se nanaša na dopis in na navedeni račun.

20. Dejanske ugotovitve, da so bila dela po računu št. 34/09 naročena posebej in tudi opravljena, revizija ne more več izpodbiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Že sodišče prve stopnje pa je toženki pojasnilo, da zapadlost plačila za opravljena dela ne more več biti (veljavno) vezana na rok za oddajo PZI dokumentacije za celoten objekt A., če je jasno, da se ta rok oziroma pogoj ne bo uresničil zaradi razveze Pogodbe iz razlogov na strani naročnice.

Odločitev o reviziji

21. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena (prvi odstavek 371. člena ZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Stroški revizijskega postopka

22. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker toženka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije stroške revizije (II. točka izreka).

(1) Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, tudi v povezavi s 378. členom ZPP).

(2) Kot podjemnica je poleg tožnice nastopala še ena pogodbena stranka, ki v obravnavanem sporu ni bila udeležena.

(3) Ugotovljeno dejansko stanje (10. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).