Jedro

Dopuščena revizija, ki ji ni bil priložen predlog za dopustitev revizije ali sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo revizijsko sodišče zavrže.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničina tožbena zahtevka, naj tožencu naloži (1) da mora dovoliti pri parcelah številka 183/18 in 183/85 k. o. ... vknjižbo lastninske pravice na tožničino ime ter ji izročiti sklep Okrajnega sodišča v Domžalah Dn. št. 2160/2006 o zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na parc. št. 183/18 k. o. ... ter sklep istega sodišča Dn. št. 5256/2006 o zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri parc. št. 183/18 in 183/85 k. o. ... v 15 dneh, ker bo moral sicer za vsak dan zamude tožnici plačati 138,84 EUR kazni in (2) da mora s tožnico skleniti prodajno pogodbo, s katero bo tožnici prodal parc. št. 183/18 in 183/85 k. o. ... za kupnino v višini 13.883,74 EUR, ki jo je tožnica dolžna plačati ob sklenitvi pogodbe oziroma ob pravnomočnosti sodbe ter pri navedenih nepremičninah dovoliti vknjižbo lastninske pravice v njeno korist, ker bo sicer taki listini nadomestila pravnomočna sodba.

2. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

3. Na tožničin predlog je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 392/2010 dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja, ali je pri prodaji kmetijskega zemljišča dopusten poseben pogoj, da se ob sprejemu ponudbe plača oziroma deponira kupnina.

4. Tožnica je vložila dopuščeno revizijo. Priložila ji je sklep o dopustitvi revizije, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po določbi drugega odstavka 373. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka dopuščeni reviziji priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Predlog za dopustitev revizije se vloži ga neposredno na Vrhovno sodišče (drugi odstavek 367. b člena ZPP), ki o njem odloči v nekontradiktornem postopku: ne predloga in ne sklepa o dopustitvi revizije ne vroči nasprotni stranki (in tudi ne sodiščema prve ali druge stopnje), pač pa le predlagatelju, in sicer ne glede na to, ali predlogu ugodi ali ne, ali ga zavrže. Ker postopek za dopustitev revizije poteka izključno pred Vrhovnim sodiščem, zvesta za okoliščino, da je bila revizija dopuščena, sodišče prve stopnje šele takrat, ko predlagatelj vloži dopuščeno revizijo s prilogami, nasprotna stranka pa še pozneje: ko ji jo sodišče prve stopnje vroči (prvi odstavek 375. člena ZPP) s pravnim poukom o pravici nanjo podati odgovor (drugi odstavek 375. člena ZPP). V tej luči se formalna zahteva, da mora revident dopuščeni reviziji priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, vse v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, pokaže prvenstveno kot sredstvo varstva procesnih pravic nasprotne stranke, ki so odraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem iz 22. člena Ustave RS in iz nje izpeljanega načela kontradiktornosti postopka ter do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic: revizijsko sodišče, ki je stvarno pristojno za odločanje o reviziji, bi se s tem procesnih gradivom pač zlahka seznanilo iz svojega spisa, formiranega v postopku za dopustitev revizije. Nasprotni stranki, ki ji predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije pred tem nista vročena, bi bila v primeru, da ne bi bila priložena dopuščeni reviziji, odvzeta možnost seznaniti se s pravnimi vprašanji, glede katerih je bila revizija dopuščena, preveriti, ali je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede v predlogu navedenih vprašanj in ali je predlagatelj vložil revizijo prav glede tistih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, in o tem podati ustrezne navedbe v odgovoru na revizijo. Odgovor na revizijo je (ne glede na to, ali je revizija dovoljena ali dopuščena) edino pravno sredstvo, ki ga ima nasprotna stranka na voljo v okviru revizijskega postopka in v katerem lahko izrazi in argumentira (praviloma) nestrinjanje s stališči predlagatelja: po stališču Ustavnega sodišča odgovor na revizijo pomeni izčrpanje izrednih pravnih sredstev kot procesno predpostavko za vložitev ustavne pritožbe.(1) V postopku z dopuščeno revizijo ima nasprotna stranka (zaradi nekontradiktornosti postopka za dopustitev revizije) samo v odgovoru na revizijo možnost opozoriti, da je (če je) Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede pravnih vprašanj, glede katerih predlog ni bil vložen(2) ali da je (če je) revident revizijo vložil glede pravnih vprašanj, glede katerih je Vrhovno sodišče ni dopustilo.(3)

7. Dopuščena revizija, ki ji ni bil priložen predlog za dopustitev revizije ali sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo revizijsko sodišče zavrže (377. člen ZPP), saj se po določbi 383. člena v zvezi s 336. členom ZPP v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena istega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

8. Tožničina revizija je torej nepopolna, zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

9. Toženec je na revizijo odgovoril. V odgovoru ni uveljavljal neobstoja procesnih predpostavk za njeno dovoljenost, pač pa je Vrhovnemu sodišču predlagal, naj jo zavrne, v zvezi s čimer je podal svoje stališče do pravnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena, in ki ga je po njegovem prepričanju pritožbeno sodišče pravilno rešilo. Do povrnitve stroškov revizijskega postopka zato ni upravičen (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): V zadevi Up-43/10 je Ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo pritožnice, ker ni vložila odgovora na revizijo. Pojasnilo je, da Zakon o ustavnem sodišču v prvem odstavku 51. člena določa, da se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev pomeni, da mora udeleženec v postopku pred sodiščem aktivno izkoristiti vse pravne možnosti, ki so mu na voljo in v katerih lahko navaja pomisleke zoper stališča sodišč. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev pomeni tudi izčrpanje pravnih sredstev, ki pomenijo odgovor na pravno sredstvo nasprotnika. Tudi v teh pravnih sredstvih ima namreč stranka možnost uveljavljati ustavnopravne vidike zadeve in s tem zagotoviti, da se mora sodišče opredeliti do teh njenih očitkov. V obravnavanem primeru je imela pritožnica možnost v odgovoru na revizijo opozoriti na stališča, na katera se sklicuje v ustavni pritožbi. Ker na revizijo, ki ji je bila vročena, ni odgovorila, teh svojih očitkov ne more uveljavljati z ustavno pritožbo.

Op. št. (2): Kar je lahko razlog za vložitev ustavne pritožbe, ki je glede na stališče v odločbi Up-43/10 Ustavnega sodišča dovoljena le, če je nasprotna stranka na to opozorila v odgovoru na revizijo.

Op. št. (3): Glede takih (nedovoljenih) vprašanj revizija ni dovoljena (tretji odstavek 374. člena ZPP).