Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izrazi, ki jih je tožnik uporabil v pritožbi, so žaljivi, žaljivo je ocenil delo in osebnost sodnice, ki je sodila na prvi stopnji, ter je zanikal ugled sodišča v celoti. Ker njegova negativna in podcenjujoča ocena predstavlja žalitev po objektivnih in po subjektivnih merilih, je pritožbeno sodišče tožnika kaznovalo za denarno kaznijo.
Tožnika se kaznuje z denarno kaznijo v višini 250,00 EUR.
Tožnik je dolžan plačati denarno kazen na račun Delovnega sodišča v Kopru, št. ..., v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa.
: Po določbi prvega odstavka 109. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) sodišče kaznuje po določbah 11. člena tega zakona tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so besede tožnika zapisane v dopolnitvi pritožbe „prokleti krivosodni smrad od Z.!!!“, brez dvoma žaljive in predstavljajo podlago za izrek denarne kazni. Z navedenimi besedami je tožnik žaljivo ocenil delo in osebnost sodnice in s tem izničeval tako dostojanstvenost sodnice, kot tudi izničeval ugled sodišča v celoti. Po oceni pritožbenega sodišča gre za napad na čast in dobro ime z žaljivo vsebino, kar predstavlja razžalitev tako posameznika kot tudi funkcionarja sodne veje oblasti. Izrazi, ki jih je uporabil tožnik so žaljivi. Kot žalitev je možno opredeliti vsako dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga izraža sovraštvo, prezir ali zasmehovanje. Besede, ki jih tožnik uporablja v dopolnitvi pritožbe izražajo negativno in podcenjujočo oceno sodnice in s tem tako po objektivnih kot subjektivnih merilih predstavljajo žalitev sodnice kot sodišča. Tožnik je žalil sodišče in sodnico, zato v takšnem primeru 109. člen ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 11. člena ZPP daje sodišču možnost, da stranki, ki žali, izreče denarno kazen do 1.300,00 EUR. Pritožbeno sodišče je kazen izreklo znotraj tega razpona, pri višini pa je bila ustrezno upoštevana tudi okoliščina, da je tožnik očitno še vedno brez zaposlitve.