Jedro

Ker žalitev sodnika, ki odloča v zadevi, pomeni zlorabo procesnih pravic in žalitev sodišča, je sodišče tožniku utemeljeno izreklo denarno kazen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Višje delovno in socialno sodišče je ob reševanju pritožbe tožnika zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, ki je bil pred sodiščem prve stopnje voden pod opr. št. Pd 314/2004, tožnika kaznovalo z denarno kaznijo 250 EUR, ker je v dopolnitvi pritožbe žalil sodnico, ki je odločala o zadevi.

2. Zoper sklep Višjega sodišča o izreku denarne kazni vlaga tožnik pritožbo in navaja, da v svoji pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka ni žalil ne sodnice in ne sodišča. Imel je le pripombe na sodničino delo, ki jih je zaradi prizadetosti mogoče res emotivno izrazil. Sicer pa za plačilo denarne kazni nima denarja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi 109. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče kaznuje v smislu določb tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZPP lahko sodišče ob zlorabi procesnih pravic izreče denarno kazen do 1.300 EUR. Na podlagi 9. člena ZPP morajo stranke, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci pred sodiščem govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki jih imajo po tem zakonu.

5. Žalitev sodnika oziroma sodnice, ki odloča v zadevi, pomeni zlorabo procesnih pravic in žalitev sodišča v smislu prvega odstavka 109. člena ZPP.

6. Ker je tožnik v dopolnitvi pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka svoje nestrinjanje z razlogi izpodbijanega sklepa zaključil s pripisom: „Prokleti krivosodni smrad od X. !!!!!“, je tako ravnanje višje sodišče utemeljeno štelo za žalitev sodnice in sodišča. Zato so bili izpolnjeni pogoji za izrek denarne kazni v smislu določb 109. člena ZPP. Pri odmeri višine kazni je sodišče ustrezno upoštevalo tudi dejstvo, da je tožnik brez rednih dohodkov.

7. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi v smislu določb drugega odstavka 350. člena ZPP niso podani. Upoštevaje določbe 1. točke 37. člena in 2. točke 365. člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.