Jedro

Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in ne temelji na nasprotjih. Ker sodišče ne more presojati smotrnosti odločitve delodajalca, da delo nekega delovnega mesta porazdeli med druge delavce, se do teh navedb sodišče druge stopnje ni izrecno opredeljevalo. Je pa pojasnilo, da glede na organizacijski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti odločilno, kar je tožnica želela dokazovati.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, ni bilo potrebe po obravnavi pred sodiščem druge stopnje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 30. 6. 2011, za vrnitev na delo in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 29. 3. 2012 dalje. Ugotovilo je obstoj utemeljenega odpovednega razloga, zaradi katerega je tožničino delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno. Tožena stranka je odpoved pogodbe o zaposlitvi podala pravočasno, drugega dela pod spremenjenimi pogoji pa tožnici ni mogla zagotoviti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložila tožnica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je podana kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), ker naj bi sodišče druge stopnje tožničino izpoved o združitvi oddelkov napačno povzelo in napačno zaključilo, da čas nastanka odpovednega razloga izhaja iz tožničine izpovedi. Datum nastanka razloga ni bil pravilno ugotovljen, saj poslovni cilji za leto 2011 nimajo zveze s tožničinim delom po pogodbi o zaposlitvi. Zato ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. Revizija uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava zaradi ugotovitve, da je bil odpovedni razlog resen in utemeljen. Sodišče je povzelo le izpoved tožnice, da se je njeno delo ohranilo, opravlja pa ga nekdo na drugem oddelku poleg svojega dela, ne pa tudi, da se je sklicevala na VII. in VIII. točko pripravljalne vloge in navedbe v tožbi. Opozorila je, da iz prvostopne sodbe ni mogoče povzeti, kakšno zvezo ima optimizacija delovnih procesov na podlagi avtomatizacije postopkov s tožničinim delom po pogodbi o zaposlitvi. Zatrjevala je, da ji je bilo delo odvzeto na nezakonit način z namenom odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ne prvostopna ne drugostopna sodba ne vsebujeta odločilnih dejstev o tem in o vsebini tožničinega dela. Zato je tudi zaradi tega podana bistvena kršitev in posledično zmotno uporabljeno materialno pravo. Revizija zatrjuje nadalje kršitev ustavnih pravic. Nanje je tožnica opozorila že v pritožbi. Meni, da je bila šibkejša stranka v postopku in je zatrjevala tudi subjektivne elemente odpovedi. Pred sodiščem prve stopnje ni bila obravnavana enakopravno, saj sodišče večine njenih dokazov ni izvedlo, sodišče druge stopnje pa tega ni popravilo. Pred odločanjem bi lahko razpisalo obravnavo, ne pa da je za slovenske razmere odločilo nenavadno hitro, zato se pri tožnici še utrjuje dvom v nepristranskost. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve pred spremenjeni senat sodišča prve stopnje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje z drugačnim obsegom in drugačnimi razlogi izpodbijanja kot pritožba, ki je redno pravno sredstvo proti prvostopenjski sodbi. Zato je ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Mogoče jo je vložiti le zaradi določenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena ZPP). Na nobenega od revizijskih razlogov Vrhovno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora biti očitek bistvenih kršitev konkretiziran, ravno tako očitek zmotne uporabe materialnega prava.

8. Revizija sodišču druge stopnje neutemeljeno očita bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in ne temelji na nasprotjih. Odločilna je ugotovitev, da je tožena stranka tožničino delo razdelila med druge zaposlene – celo tožnica priznava, da ga opravlja poleg svojega dela nek drug delavec v drugem oddelku. Z navedbami, ki jih je podala v pripravljalni vlogi pod točko VII in VIII, je skušala izpodbiti smotrnost te poslovne odločitve. Ker sodišče ne more presojati smotrnosti odločitve delodajalca, da delo nekega delovnega mesta porazdeli med druge delavce, se do teh navedb sodišče druge stopnje ni izrecno opredeljevalo. Je pa pojasnilo, da glede na organizacijski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti odločilno, kar je tožnica želela dokazovati. To pomeni, da navedb iz VII in VIII točke pripravljalne vloge ni spregledalo. Zato izpodbijana sodba ni obremenjena z očitanima kršitvama.

9. Tudi glede datuma nastanka odpovednega razloga – ki je dejansko vprašanje – očitani kršitvi nista podani. V postopku pred sodiščem prve stopnje se vprašanje pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sploh ni izpostavljalo kot sporno, zato sodišče prve stopnje ni ugotavljalo datuma nastanka odpovednega razloga. Trditev, da je bila odpoved podana po poteku šestmesečnega roka, je bila pritožbena novota, do katere se sodišču druge stopnje niti ni bilo treba opredeljevati.

10. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

11. V reviziji pod očitkom zmotne uporabe materialnega prava ni navedeno, katero materialnopravno določbo je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo. S tem, kar tožnica navaja v reviziji, uveljavlja zmotno oziroma pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje (glede odpovednega razloga), ki je nedovoljen revizijski razlog, in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, konkretno smiselno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP. Sodišče druge stopnje naj ne bi odgovorilo na pritožbene navedbe v zvezi z utemeljenostjo odpovednega razloga, kar pa ne drži, saj je nanje odgovorilo v 7. točki obrazložitve.

12. Revizija nekorektno izraža dvom v nepristranskost sodišča druge stopnje, ki ga utemeljuje s hitrostjo sojenja. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, ni bilo potrebe po obravnavi pred sodiščem druge stopnje (drugi in tretji odstavek 347. člena ZPP). O pritožbi je lahko na podlagi prvega odstavka 347. člena ZPP odločilo brez obravnave. Zato, ker je o zadevi (ki je sicer prednostna) odločilo takoj, pa mu pristranskosti ni mogoče očitati.

13. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.