Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Deklaracija predstavlja vlogo stranke, na podlagi katere carinski organ sprejme odločitev glede zahtevanega carinskega postopka. Tožnik ne more uspešno izpodbijati ECL, torej lastne vloge, ki ji je prvostopenjski carinski organ v celoti sledil.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 13.9.2000, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper enotno carinsko listino (ECL) z dne 16.3.2000, potrjeno pri Carinarnici Nova Gorica S sprejemom in potrditvijo izpodbijane ECL je Carinarnica Nova Gorica ugodila zahtevi, ki jo je za tožnika deklarirala pooblaščena špedicija T. d.o.o., zaradi sprostitve v prost promet osebnega rabljenega avtomobila v vrednosti 10.724 DEM.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in se sklicuje na določbo 10. točke 3. člena Carinskega zakona (CZ). Navaja, da med strankami ni sporno, da je špedicija T. d.o.o. kot deklarant za tožnika kot prejemnika dne 16.3.2000 zaradi sprostitve rabljenega osebnega avtomobila v prost promet vložila izpodbijano ECL, iz katere je razvidno, da jo je deklarant podpisal in v rubriki 22 (valuta in skupni znesek računa) navedel znesek 10.724 DEM, da so bile carinske dajatve plačane in blago dne 17.3.2000 sproščeno v prost promet. Deklaracija predstavlja vlogo stranke, na podlagi katere carinski organ sprejme odločitev glede zahtevanega carinskega postopka. To pomeni, da je izpodbijana ECL tožnikova vloga, v kateri je sam oziroma njegov deklarant, ki ni neuka stranka, navedel podatke tudi glede vrednosti blaga. Če pa je tako, tudi po presoji sodišča prve stopnje tožnik ne more uspešno izpodbijati ECL, torej lastne vloge, ki ji je prvostopenjski carinski organ v celoti sledil. Glede na takšno dejansko stanje so tožbeni ugovori neutemeljeni, saj postopek pred vložitvijo sedaj izpodbijane ECL na odločitev ne more vplivati.
Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve pravil postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, podrejeno pa zadeva vrne v ponovno odločanje. Navaja, da mu ni bil vročen odgovor na tožbo tožene stranke, kar pomeni, da je bil postopek kršen. Carinarnica Nova Gorica je dne 16.3.2000, ko je tožnik po pooblaščeni špediciji prijavil za sprostitev v promet rabljeni osebni avtomobil, kršila določila 16. člena CZ. V obravnavanem primeru je bila ECL priložena originalna kupoprodajna pogodba, sklenjena med kupcem in prodajalcem, ki jo je overil notar v B. dne 6.3.2000. Prav tako je bila priložena carinska listina države izvoznice, iz katere je tudi razvidno, da je bila cena za nakup plačana, trgovec in prodajalec pa nista vzajemno povezana ter nista priredila cene za vozilo. Iz tega je mogoče ugotoviti natančno transakcijsko vrednost blaga, kar bi carinski delavec moral upoštevati. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ni moglo ugotoviti dejanskega stanja in pravilno uporabiti zakon.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in z razlogi, ki jih navaja v obrazložitvi izpodbijane sodbe.
Izraz "carinska deklaracija" pomeni ravnanje oziroma dejanje, s katerim oseba na predpisan način izrazi namen, da se za blago začne določen carinski postopek (10. točka 3. člena CZ). Pod tem pojmom torej označujemo vsako zahtevo carinskega deklaranta, s katero jasno izrazi, kakšen carinski postopek zahteva za točno določeno blago. Glede na določbo 2. odstavka 50. člena CZ pa spreminjanja deklaracije ni mogoče dovoliti po tem, ko je carinski organ prepustil blago deklarantu.
Kot izhaja iz predloženih spisov, se je v obravnavani zadevi pooblaščeni deklarant (špedicija T. d.o.o.) s podpisom ECL z dne 16.3.2000, s katero je nadomestil prvotno ECL., strinjal z njeno vsebino ter je bilo na njeni podlagi uvoženo blago (sporni avtomobil) sproščeno dne 17.3.2000. Pooblaščeni deklarant je v navedeni ECL vpisal tudi znesek 10.724 DEM in se s tem strinjal z vrednostjo spornega avtomobila, ki jo je ob njegovem uvozu ugotovila carinska komisija. Prvotna ECL in zapisnik carinske komisije, ki je ugotovila navedeno (višjo) vrednost spornega avtomobila, pa nista predmet presoje v tem upravnem sporu. Glede na citirane določbe CZ navedene in pravilno izpolnjene carinske deklaracije, ki je bila podlaga za obračun carinskih obveznosti, tudi ni mogoče spremeniti, saj za to niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Zato je bil v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča na v carinskem postopku ugotovljeno dejansko stanje materialni zakon pravilno uporabljen. Pritožbeni ugovori pa ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Kolikor pa se tožnikovi pritožbeni ugovori nanašajo na njegovo nestrinjanje z dejanji špediterja, ki je bil pooblaščen za oddajo deklaracije, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da njuno razmerje ni predmet presoje v tem upravnem sporu.
S tem, ko sodišče prve stopnje ni vročilo odgovora na tožbo tožniku, je sicer kršilo določbe postopka v upravnem sporu, vendar po presoji pritožbenega sodišča nevročitev odgovora ni vplivala na odločitev o zadevi. V odgovoru na tožbo tožena stranka namreč le navaja, da vztraja pri razlogih iz njene odločbe in ne navaja nič takega, kar ni že navedeno v njeni odločbi z dne 13.9.2000, ki pa je bila tožniku vročena in se je o njenih razlogih lahko izrekel. Ker nevročitev odgovora na tožbo v obravnavani zadevi po presoji pritožbenega sodišča ni vplivala na odločitev o zadevi, ne gre za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, zaradi katere bi bilo treba razveljaviti izpodbijano sodbo.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.