Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da je tožnik dolžan za preživljanje mld. A. A. namesto preživnine, določene s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2353/2010-IV z dne 15. 3. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2645/2012 z dne 10. 10. 2012 v višini 453 EUR in nazadnje valorizirano na znesek 476 EUR, za čas od 25. 11. 2013 do 30. 11. 2013 plačati preživnino v višini 102 EUR, - od 1. 12. 2013 do 31. 12. 2013 v višini 508 EUR mesečno, - od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 v višini 468 EUR mesečno, - od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 v višini 410 EUR mesečno, - od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 v višini 333 EUR mesečno, - od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 v višini 319 EUR mesečno, - od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 v višini 425 EUR mesečno, - od 1. 1. 2019 do 22. 11. 2019 v višini 517 EUR in od 23. 11. 2019 dalje v višini 517 EUR mesečno (II. točka izreka); namesto z omenjenima sodbama določene preživnine za mld. B. B. v znesku 373 EUR in nazadnje valorizirano na znesek 391 EUR pa za čas od 25. 11. 2013 do 30. 11. 2013 preživnino v znesku 102 EUR, - od 1. 12. 2013 do 31. 12. 2013 v višini 511 EUR mesečno, - od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 v višini 443 EUR mesečno, - od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 v višini 428 EUR mesečno, - od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 EUR v višini 328 EUR mesečno, - od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 v višini 343 EUR mesečno, - od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 v višini 410 EUR mesečno, - od 1. 1. 2019 do 22. 11. 2019 v višini 511 EUR mesečno in od 23. 11. 2019 dalje v višini 511 EUR mesečno (III. točka izreka). V presežku je tožbena zahtevka pravdnih strank zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh pravdnih strank delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka spremenilo tako, da je tožbena zahtevka obeh pravdnih strank v celoti zavrnilo in ohranilo v veljavi preživnino, določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2353/2010-IV z dne 15. 3. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2645/2012 z dne 10. 10. 2012, in sicer za mld. A. A. v znesku 453 EUR, nazadnje valorizirano na znesek 476 EUR, in za mld. B. B. v znesku 373 EUR, nazadnje valorizirano na znesek 391 EUR. V ostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

3. Tožena stranka se v predlogu za dopustitev revizije zavzema za zvišanje mesečno določene preživnine (ob tem se sklicuje na zadevi VS RS II Ips 322/2015 in II Ips 143/2012). Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se lahko otroka, kljub visoko nadpovprečnim premoženjskim zmožnostim tožnika, ukvarjata samo z najcenejšimi športnimi aktivnostmi in omejita uporabo mobilnih telefonov na 20 EUR mesečno; in (2) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko je stroške za preživljanje otrok, ki jih je natančno opredelila in dokazala z računi samo tožena stranka samo za čas, ko sta otroka pri materi, razdelilo glede na čas, ko sta otroka pri materi (62,5 % - pravilno: 69,2 %) in ko sta pri očetu (37,5 % - pravilno: 30,8 %), in ali bi moralo sodišče od tožnika pridobiti podatke o stroških in na podlagi teh podatkov porazdeliti stroške med tožnika in mamo mladoletnih tožencev.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).