Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 595/2014

ECLI:SI:VDSS:2015:PSP.595.2014 Oddelek za socialne spore

začasna nezmožnost za delo bolniški stalež administrativni stalež zavrženje tožbe
Višje delovno in socialno sodišče
19. februar 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Določba zadnjega stavka 244. člena POZZ, ki se glasi: „če imenovani zdravnik ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej“, pride v poštev v tistih primerih, ko osebni zdravnik zaradi nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katerega je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, ugotovi začasno zadržanost od dela, imenovani zdravnik pa se s tako ugotovitvijo ne strinja. V takem primeru gre za izjemo, ko je za odločanje o začasni zadržanosti od dela pristojen imenovani zdravnik, to pa lahko ugotavlja tudi osebni zdravnik, ki pa mora zavarovanca še isti dan napotiti na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Imenovani zdravnik lahko potrdi ugotovitev osebnega zdravnika, če pa ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej. V danem primeru osebni zdravnik ni odločil in tudi ni bil pristojen za odločanje o začasni zadržanosti tožnice od dela zaradi iste bolezni oziroma zdravstvenega stanja po spornem datumu niti ni tožnice napotil isti dan na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Zaradi (formalnih) napak osebnega zdravnika zavarovanec ne more pridobiti pravic, za katere ni dejanske podlage.

Tožnica se zoper odločbi, s katerima je bilo odločeno, da je od določenega dne dalje dalje zmožna za delo, ni pritožila, zato je potrebno tožbo v tem delu zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in V. točka izreka) spremeni tako, da se glasi: „II. Tožba se v delu, kjer tožnica zahteva, da se ugotovi, da je bila v času od 16. 5. 2013 do 3. 6. 2013 nezmožna za delo, zavrže. V. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.“ Tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 11. 6. 2013 in odločba št. ... z dne 12. 7. 2013 (točka I izreka sodbe); odločilo je, da je bila tožeča stranka začasno zadržana od dela tudi od 16. 5. 2013 do 2. 6. 2013 (točka II izreka); zavrglo je tožbo v delu, s katero je tožeča stranka zahtevala odpravo odločbe št. ... z dne 21. 5. 2013 (točka III izreka sodbe); zavrglo je tožbeni zahtevek (pravilno tožbo v delu) za priznanje začasne zadržanosti od dela za 3. 6. 2013 (točka IV izreka sodbe) in naložilo toženki, da tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 454,45 EUR (točka V izreka sodbe). Sodišče je menilo, da bi tožnica svoje delo lahko opravljala od 16. 5. 2013 dalje, vendar je potrebno upoštevati, da se mora zavarovanec ravnati v skladu s prejeto odločbo od njenega prejema dalje. Tožnica je bila z odločitvijo imenovanega zdravnika seznanjena 4. 6. 2013, z delom je pričela 3. 6. 2013 in je zato odločilo, da je bila tožnica začasno zadržana od dela tudi od 16. 5. 2013 do 2. 6. 2013. Pritožuje se toženka zoper II. in V. točko izreka, saj meni, da je odločitev sodišča v tem delu nepravilna. Tožnica je razpolagala z dvema pravnomočnima odločbama, ki sta meritorno odločili o njeni zmožnosti za delo, pri tožnici do poslabšanja zdravstvenega stanja v nobenem pogledu ni prišlo, tožnica pa je potrebovala 15 dni, da je sprejela odločbo. Osebni zdravnik je predlog za podaljšanje staleža napisal dne 7. 5. 2013, toženka ga je prejela 14. 5. 2013 in o predlogu odločila v 8 dnevnem roku, zato tožnici ne pripada administrativni stalež zaradi zamude pri izdaji odločbe.

Tožnica je podala odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da se toženka v svoji pritožbi sklicuje na datum prejema predloga o katerem bi morala odločati v 8 dneh. Na obravnavi dne 27. 2. 2014 je osebni zdravnik tožeče stranke izpovedal, da je 7. 5. 2013 presodil, da je utemeljen še nadaljnji bolniški stalež za tožečo stranko in je zato istega dne posredoval nov predlog, ki pa je bil zavrnjen. Takrat bi toženka imela čas ugovarjati, da ni prejela predloga lečečega zdravnika z dne 7. 5. 2013 oziroma, da je ta predlog prejela šele kasneje, dne 14. 5. 2013 in bi lahko tudi to dokazovala. Tega v pritožbenem postopku ne more več dokazovati. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega dela sodbe prvostopenjskega sodišča v obsegu, kakor ga določa 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar je na tako ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo, kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 1. odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 12. 7. 2013, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 11. 6. 2013. Imenovani zdravnik je z odločbo z dne 11. 6. 2013 odločil, da je tožnica od 16. 5. 2013 dalje zmožna za delo. Predmetni spor se nanaša na to, ali je bila tožnica zaradi bolezni sposobna za delo, v času od 16. 5. 2013 do 4. 6. 2013. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Tožnica opravlja delo strojepiske in je bil dne 15. 3. 2013 pri njej opravljen kirurški poseg na palcu levega stopala. Imenovani zdravnik ji je odobril začasno odsotnost z dela z odločbo z dne 23. 4. 2013, do 15. 5. 2013. Navedena odločba je postala pravnomočna, saj se tožnica zoper njo ni pritožila. Pred potekom bolniškega staleža je osebni zdravnik posredoval nov predlog (tudi glede na izvid ortopeda z dne 10. 5. 2013, ko je ta predlagal non potest do konca meseca maja), o katerem je toženka odločila z izpodbijano odločbo imenovanega zdravnika z dne 21. 5. 2013. Ta je odločil, da je tožnica od 16. 5. 2013 dalje zmožna za delo. Navedeno odločbo je tožnica prejela dne 4. 6. 2013 in se zoper njo ni pritožila ter je tako postala pravnomočna.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je materialno pravno napačna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je bila tožnica upravičeno zadržana od dela tudi za čas od 16. 5. 2013 do 2. 6. 2013. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, v nadaljevanju: ZZVZZ) in v določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami - v nadaljevanju: POZZ). V skladu z 244. členom POZZ so odločbe, izdane s strani imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije za zavarovanca in njihove osebne zdravnike obvezne. Osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, in od izdaje zadnje odločbe še ni preteklo 30 dni. To lahko stori le izjemoma, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca, kar dokazuje z dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. V tem primeru mora osebni zdravnik zavarovanca še isti dan napotiti na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Če imenovani zdravnik ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej.

Izpodbijana sodba tožnici, kljub ugotovitvi, da ni bilo zdravstvenih razlogov, zaradi katerih tožnica za svoje delo ne bi bila zmožna, prizna bolniški stalež s sklicevanjem na zadnji stavek 244. člena POZZ, ki se glasi: „če imenovani zdravnik ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej.“ Pri tem se sklicuje na to, da je bil predlog osebnega zdravnika podan 1 mesec pred zaključkom bolniškega staleža in da zdravljenje tožnice ni potekalo tako idealno, kot je bilo pričakovati ter je zato ta pravočasno, že 7. 5. 2013, podal predlog za podaljšanje. Pri tem prvostopenjsko sodišče meni, da morebitna različna strokovna ocena ne more bremeniti delavca in je zavarovancu tudi namenjen 244. člen Pravil, ki določajo, da se je delavec dolžan ravnati po odločitvi imenovanega zdravnika od prejema njegove odločitve, ko je ta drugačna od predloga oziroma mnenja osebnega zdravnika. V danem primeru je tako tožnica upravičena do t.i. administrativnega staleža do seznanitve z odločitvijo imenovanega zdravnika z dne 21. 5. 2013. To odločitev je pa je tožnica prejela 4. 6. 2014. Po stališču pritožbenega sodišča pride določba zadnjega stavka 244. člena POZZ v poštev v tistih primerih, ko osebni zdravnik, zaradi nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katerega je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, ugotovi začasno zadržanost od dela, imenovani zdravnik pa se s tako ugotovitvijo ne strinja. V takem primeru gre za izjemo, ko v primeru, ko je za odločanje o začasni zadržanosti od dela pristojen imenovani zdravnik, lahko to ugotavlja tudi osebni zdravnik, ki pa mora zavarovanca še isti dan napotiti na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Imenovani zdravnik lahko potrdi ugotovitev osebnega zdravnika, če pa imenovani zdravnik ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej. V danem primeru osebni zdravnik ni odločil in tudi ni bil pristojen za odločanje o začasni zadržanosti tožnice od dela zaradi iste bolezni oziroma zdravstvenega stanja po 15. 5. 2013 niti ni tožnice napotil isti dan na obravnavo k imenovanemu zdravniku, torej ni ravnal tako, kot mu veleva 244. člen POZZ. Zaradi (formalnih) napak osebnega zdravnika zavarovanec tudi ne more pridobiti pravic, za katere ni nobene dejanske podlage.

Prvostopenjsko sodišče pa pri svoji odločitvi o tem, da tožnici gre „administrativni stalež“ za čas od 16. 5. 2013 do 2. 6. 2013 prezre, da je bilo o tem, da je tožnica sposobna za delo od 16. 5. 2013, pravnomočno odločeno s strani tožene stranke in to ne zgolj z izdano odločbo imenovanega zdravnika z dne 23. 4. 2013 (glede katere prvostopenjsko sodišče ni sprejelo nobene odločitve) temveč tudi z odločbo imenovanega zdravnika z dne 21. 5. 2013. Pravnomočno je torej že bilo odločeno o tem, da je tožnica od 16. 5. 2013 zmožna za delo, o tem je bila tožnica obveščena tako 10. 5. 2013 kakor 4. 6. 2013, pa zoper takšno odločitev imenovanega zdravnika ni vložila pritožbe, pritožila se je šele zoper odločitev toženke z dne 11. 6. 2013 oziroma 12. 7. 2013. Pri opravljanju predhodnega preizkusa tožbe sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno (75. člen ZDSS-1). Ob ugotovitvi, da se tožnica zoper odločbo z dne 23. 4. 2013 in zoper odločbo z dne 21. 5. 2013, s katero je bilo odločeno, da je tožnica od 16. 5. 2013 dalje zmožna za delo, ni pritožila, je potrebno tožbo v tem delu zavreči tako, kot je ravnalo sodišče glede tožbe v delu, ko je tožnica zahtevala odpravo odločbe z dne 21. 5. 2013. V posledici navedenega je potrebna tudi drugačna odločitev o stroških postopka. Tožnica, ki v pravdi ni uspela, nosi sama svoje stroške postopka (154. člen ZPP, 1. odstavek 68. člena ZDSS-1).

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo in tožbo v delu, kjer je tožnica zahtevala, da se ugotovi, da je bila v času od 16. 5. 2013 do 3. 6. 2013 nezmožna za delo, zavrglo in v posledici neuspeha tožnice v pravdi odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Tožnica tudi sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia