- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sklep II DoR 35/2018
ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.35.2018 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pravica do združevanja sodi med osebnostne pravice in kot takšna predstavlja podlago za uveljavljanje pravno priznane škode.
Izrek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pravica do združevanja sodi med osebnostne pravice in kot takšna predstavlja podlago za uveljavljanje pravno priznane škode.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je tožnikoma prisodilo vsakemu po 2.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin zaradi kršitve njune pravice do združevanja. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov zavrnilo, ugodilo pa pritožbi toženke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Zavzelo je stališče, da pravica do združevanja ni osebnostna pravica, zato iz njene kršitve izvirajoča škoda ni pravno priznana. Odločilo je še o pravdnih in pritožbenih stroških.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjujeta kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj: 1) ali pravica do združevanja sodi med osebnostne pravice in kot takšna predstavlja podlago za uveljavljanje pravno priznane škode; 2) ali je dosedanja odločitev sodišč v predmetni zadevi materialno in procesnopravno pravilna; in 3) ali je človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih opredeljuje Ustava RS v drugem poglavju, treba enačiti s pojmom osebnostne pravice, katere kršitev je odškodninski delikt. Njihovo pomembnost utemeljujeta z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvojem prava preko sodbe prakse ter zatrjujeta neenotnost sodne prakse višjih sodišč ter neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča. 4. Predlog je delno utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.