Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo pisno oporoko oporočitelja A. A. pred pričami z dne 19. 9. 2013 in odločilo, da mora prvo toženka tožeči stranki plačati 11.063,57 EUR pravdnih stroškov. Kot bistveno je ugotovilo, da so bile zapustnikove sposobnosti v času pisanja in podpisovanja oporoke okrnjene v tolikšni meri, da ni bil sposoben razumeti njene vsebine in pomena.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prvo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Predlog za dopustitev revizije je vložila prvo tožena stranka in v njem izpostavila naslednja vprašanja: 1) ali je v postopku prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka in kršitve pravice do poštenega sojenje, ki predstavlja tako poseg v Ustavne pravice toženke (zlasti poseg v 22. člen - enako varstvo pravic in 23. člen - pravica do sodnega varstva), kot kršitev 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice, zaradi neangažiranosti tretjega nevtralnega izvedenca iz tujine, da bi se zagotovilo neodvisno in cehovsko neobremenjeno izvedensko mnenje; 2) ali je v postopku prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kršitve pravice do enakopravnega obravnavanja, enakosti orožij, kontradiktornosti postopka in pravice do učinkovitega pravnega sredstva in tudi ravnanja v nasprotju z v sodni praksi podanimi kriteriji, na podlagi katerih je mogoče predlagani dokaz upravičeno zavrniti, zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem dr. E. E. in I. I. in z nepribavo vse zahtevane dokumentacije, vezane na pokojnika, zlasti dnevnika opravil v domu; 3) ali sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, in sicer sposobnosti razsojanja zapustnika v času pisanja oporoke in posledično veljavnosti oporoke; 4) ali je prišlo do kršitve pravice do poštenega sojenja, enakopravnega obravnavanja in enakega varstva pravic, pravice do učinkovitega pravnega varstva in pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ker je sodišče kot podlago za svojo odločitev vzelo izključno stališče izvedencev (in to ne glede na številne pomanjkljivosti teh mnenj), ni pa zadeve obravnavalo celostno in v povezavi z drugimi relevantnimi in za odločanje v zadevi še kako odločilnimi dokazi.
4. Predlog utemeljuje z navedbami, da bi sodišče moralo postaviti še tretjega izvedenca psihiatrične stroke iz tujine, saj postavljena izvedenca nista upoštevala vseh bistvenih podatkov, svoje delo sta opravila površno, predočene nepravilnosti nista znala ustrezno pojasniti. Poleg tega med izvedenci obstaja jasno izkazana cehovska povezanost. Sodišče je navedlo le to, da iz obeh izvedenskih mnenj v povezavi z ostalimi dokazi izhaja, da zapustnik, ko je podpisal oporoko, ni bil sposoben za razsojanje, nepojasnjeno pa je ostalo na kakšen način oziroma v povezavi s katerimi drugimi dokazi je sprejelo tako odločitev.
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog prvo tožene stranke zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).