Jedro

Naknadno navajanje okoliščin, s katerimi tožeča stranka utemeljuje svoj pravni interes za izdajo plačilnega naloga, ne more spremeniti dejstva, da je bila mandatna tožba pomanjkljiva v trenutku, ko je sodišče odločalo o njej in jo je zato bilo potrebno zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom zavrglo tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga. Ugotovilo je, da so izpolnjeni pogoji za izvršbo na podlagi verodostojne listine po 21. členu Zakona o izvršilnem postopku - ZIP. Ker tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za izdajo plačilnega naloga, je sodišče tožbo zavrglo.

Tožeča stranka uveljavlja "vse pritožbene razloge iz 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP", torej bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da sodišče njeni pritožbi ugodi in citirani sklep razveljavi oziroma spremeni.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila ZPP in ZIP in tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve procesnih določb, kar očita pritožba, prav tako nista podana niti preostala dva v pritožbi pavšalno uveljavljana pritožbena razloga.

Tožeča stranka je z mandatno tožbo predlagala izdajo plačilnega naloga na podlagi računov, ki jih je priložila.

Četrti odstavek 446. člena ZPP določa, da izda sodišče plačilni nalog v primeru, ko se lahko predlaga izvršba na podlagi verodostojne listine po zakonu o izvršilnem postopku samo, če tožnik izkaže za verjetno, da obstaja pravni interes za izdajo plačilnega naloga. Če tožnik tega ne stori, sodišče tožbo zavrže. Ta določba opredeljuje eno od predpostavk za izdajo plačilnega naloga. Vse predpostavke morajo biti izpolnjene ob vložitvi mandatne tožbe. Če niso, sodišče ne izda plačilnega naloga; če ni verjetno izkazan pravni interes, pa sodišče tožbo zavrže (peti odstavek 446. člena ZPP). Zato bi morala tožeča stranka že v mandatni tožbi navesti pravni interes in ga verjetno izkazati. Tega pa ni storila in tako ni izpolnila ene od predpostavk za izdajo plačilnega naloga. Ker je šlo za predpostavko brez katere sodišče tožbo zavrže, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z določbo petega odstavka 446. člena ZPP.

Naknadno navajanje okoliščin, s katerimi tožeča stranka utemeljuje svoj pravni interes za izdajo plačilnega naloga, ne more spremeniti dejstva, da je bila mandatna tožba pomanjkljiva v trenutku, ko je sodišče odločalo o njej.

Drugostopno sodišče pa glede na pritožbena izvajanja še dodaja, da ZIP v svojem 21. členu določa, da se izvršba za uveljavitev denarne terjatve pravne osebe dovoljuje tudi na podlagi verodostojne listine.

Verodostojna listina je v smislu tega zakona vsaka listina, ki je podlaga za izdajo plačilnega naloga. Glede na to, da je tožeča stranka pravna oseba, ki izkazuje svojo terjatev s priloženimi računi, so tako pogoji za izvršbo na podlagi verodostojne listine podani. Tako ni mogoče pritrditi pritožbi, da je izvršbo na podlagi verodostojne listine mogoče zahtevati samo, kadar sta obe stranki pravni osebi, saj iz zgoraj citiranega zakonskega določila jasno izhaja, da zadošča, da je na upniški (tožeči) strani pravna oseba.

Prav tako hitrejši postopek, ki ga kot pravni interes zatrjuje pritožba, ni upošteven pravni interes v smislu četrtega odstavka 446. člena ZPP. Upnik z izvršbo na podlagi verodostojne listine namreč praviloma doseže bolj učinkovito pravno varstvo kot z mandatno tožbo, saj navedeni postopek omogoča, da sodišče hkrati odloči o dajatvenem tožbenem zahtevku in dovoli izvršbo za uveljavitev te terjatve (drugi odstavek 38. člena ZIP). Zato je pravni interes iz citiranega zakonskega določila omejen na povsem izjemne situacije, ko upnik z vložitvijo izvršbe na podlagi verodostojne listine ne bi dosegel enakega pravnega varstva.

Po vsem obrazloženem se pokaže, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je bilo odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa (2. točka 380. člena ZPP).