Jedro

Sodišče mora vedno vse trditve strank presoditi z vidika vseh pravnih podlag. Zato naj sodišče v ponovljenem postopku presodi, ali je toženki kot banki (t. j. pravni osebi, ki se poklicno ukvarja s tovrstnimi posli in jo zavezuje skrbnost dobrega strokovnjaka) moralo biti znano oziroma ji ni mogla ostati neznano (predvsem z vidika istočasnosti sklenitve pogodbe o odplačnem odstopu terjatve in izdaje sklepa izvršilnega sodišča), da je odstopila oziroma „prodala“ neobstoječo terjatev in gre za ravnanje, ki pomeni ničnostni razlog.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pogodba o odplačnem odstopu terjatve z dne 5. 6. 2009 in 10. 6. 2009, sklenjena med pravdnima strankama, nična, in da mora toženka tožniku vrniti kupnino v znesku 55.000,00 EUR. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Ne sprejema zaključka sodišč prve in druge stopnje, da tu obravnavane tožbe ni vložil znotraj enoletnega prekluzivnega roka. Z analiziranjem svoje izpovedbe in listinskih dokazov skuša predstaviti sklep, da je šele aprila oziroma maja 2010 izvedel, da terjatev, ki jo je kupil, ne obstaja. Zato vztraja, da je tožbo vložil v predpisanem enoletnem roku. Toženki tudi očita, da ni vestno skrbela za svojo (odstopljeno) terjatev in da mu je zamolčala bistvene okoliščine v zvezi z njo. Nadalje ne sprejema zaključka sodišč prve in druge stopnje, da ni izkazal, da je sporna pogodba o odplačnem odstopu terjatve v nasprotju z moralnimi načeli in zato nična. Zatrjuje tudi protispisnost. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi izhaja, da sta pravdni stranki 10. 6. 2009 sklenili pogodbo o odplačnem odstopu terjatve, tožnik pa je na podlagi te pogodbe toženki nakazal 55.000,00 EUR.

7. Revizijsko sodišče se ne more strinjati s stališčem sodišč prve in druge stopnje, da tožnik v postopku na prvi stopnji ni zatrjeval relevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe o odplačnem odstopu terjatve (v nadaljevanju: pogodba), in da je zato njegov zahtevek iz tega naslova neutemeljen. Iz sodnega spisa namreč izhaja, da je tožnik že v tožbi obširno zatrjeval, da je od toženke odkupil neobstoječo terjatev oziroma da je bila terjatev že ob sklenitvi pogodbe neobstoječa, da mu je toženka zamolčala pomembne podatke v zvezi z odkupljeno terjatvijo (in sicer, da je M. S. vložila pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Brežicah z dne 3. 12. 2008), da je toženka pogodbo podpisala na isti dan, ko je Okrajno sodišče v Brežicah izdalo sklep z dne 10. 6. 2009, s katerim se je izvršilni postopek ustavil in so bile razveljavljene zaznambe sklepa o izvršbi pri nepremičninah, in da je toženka ob sklenitvi pogodbe ravnala skrajno nemoralno (list. št. 4, 5 in 6 spisa). Tudi v odgovoru na tožbo se že problematizira obstoj odstopljene terjatve ob sklenitvi pogodbe (list. št. 12, 13 in 14 spisa).

8. Upoštevajoč navedeno revizijsko sodišče opozarja, da mora sodišče vedno vse trditve strank presoditi z vidika vseh pravnih podlag. Tega sodišče v obravnavani zadevi ni storilo (ko je zaključilo, da je tožnik tu obravnavano tožbo vložil po preteku enoletnega prekluzivnega roka). Sodišče naj zato v ponovljenem postopku presodi, ali v konkretno ugotovljenih okoliščinah ravnanje toženke, ki je pogodbo o odplačnem odstopu terjatve podpisala isti dan, ko je Okrajno sodišče v Brežicah izdalo sklep, s katerim se je izvršilni postopek zoper dolžnico ustavilo in so bile razveljavljene zaznambe sklepa o izvršbi pri nepremičninah, pomeni ničnostni razlog. V okviru nakazane presoje bo moralo oceniti, kakšno težo ima okoliščina, da je toženka banka, torej pravna oseba, ki se poklicno ukvarja s tovrstnimi posli in jo zavezuje skrbnost dobrega strokovnjaka.

9. Ker sodišči prve in druge stopnje nista presojali trditvene podlage strank z vidika vseh pravnih podlag in je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) tožnikovi reviziji ugodilo, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da se opredeli do zatrjevane ničnosti pogodbe o odplačnem odstopu terjatve.

10. Odločitev o priglašenih revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.