Jedro

Ker iz pisnega opomina, kakršnega je tožena stranka v disciplinskem postopku podala tožnici, jasno izhaja, da bo v primeru ponovne kršitve zoper njo sprožen postopek odpovedi iz krivdnega razloga, je presoja sodišča druge stopnje (pred tem pa tudi sodišča prve stopnje), da pogoj iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1 ni izpolnjen, zmotna.

Sodišče druge stopnje je neveljavnost pisnega opozorila utemeljilo tudi z dejstvom, da v njem ni navedeno, v katerem obdobju delavka ne sme ponovno kršiti obveznosti. Stališče ni pravilno, saj je rok določen v zakonu, zato določitev v opozorilu ni pogoj za njegovo veljavnost.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 12. 2014 in toženi stranki naložilo, da tožnico vrne na delo ter ji prizna vse pravice iz delovnega razmerja. Presodilo je, da tožena stranka ni izpolnila pogoja iz 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013), ker tožnice pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Štelo je, da pisnega opomina, ki ga je prejela kot disciplinsko sankcijo, ni mogoče upoštevati kot pisno opozorilo iz citirane določbe ZDR-1. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se sodišči nista ukvarjali z vprašanjem, ali je obstajal utemeljen odpovedni razlog. Ne strinja se s stališčem, da disciplinska sankcija ne more biti hkrati tudi opozorilo iz 85. člena ZDR-1. Citira odločitve sodišča druge stopnje, ki temu pritrjujejo. Sodišču druge stopnje očita kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je označilo obrazložitev sodišča prve stopnje za natančno in pravilno, čeprav ni, saj redna odpoved ni bila podana zaradi iste kršitve, kot disciplinska sankcija. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje ter zavrnitev zahtevka oziroma razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Očitek bistvene kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Na način, kot ga opisuje revizija, ta kršitev niti ne bi mogla biti storjena, saj izražanje pravnih stališč, tudi če so zmotna, ali če ne ustrezajo situaciji obravnavane zadeve, ne pomenijo nasprotja med razlogi sodbe o vsebini listin in med listinami samimi. Sodišče tudi ni izhajalo iz tega, da je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz istega razloga kot disciplinska sankcija. Presodilo je le, da pisnega opomina, ki je bil izrečen kot disciplinska sankcija, ni mogoče šteti za pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Gre za stališče, ki je lahko predmet revizijske presoje v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava.

7. Materialno pravo je zmotno uporabljeno.

8. Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

9. Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih (prvi odstavek 85. člena ZDR-1). Pisno opozorilo je torej pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

10. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je tožena stranka zoper tožnico v letu 2014 uvedla disciplinski postopek zaradi več kršitev, v zvezi s katerimi ji je bil omogočen zagovor. V zapisniku z dne 23. 4. 2014 je navedeno, da je tožnica nekatere kršitve priznala, glede nekaterih pa podala pojasnila in opravičila. Tožnici je bil nato izrečen pisni opomin, v katerem je bilo izrecno zapisano, da bo v primeru ponovne kršitve uveden disciplinski postopek in sprožen postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

11. V nasprotju s sodiščem prve stopnje, ki je v 12. in 13. točki obrazložitve zavzelo jasno stališče, da disciplinskega ukrepa sploh ni mogoče šteti hkrati tudi za pisno opozorilo, sodišče druge stopnje dopušča možnost, da izrečena sankcija v disciplinskem postopku lahko pomeni predhodno pisno opozorilo v smislu prvega odstavka 85. člena ZDR-1, če iz nje to izrecno izhaja. To stališče je pravilno, ni pa pravilna presoja, da v obravnavani zadevi temu pogoju ni zadoščeno.

12. Do vprašanja, ali disciplinska sankcija lahko predstavlja pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, je Vrhovno sodišče zavzelo stališče že v sodbi VIII Ips 357/2006 z dne 13. 2. 2007, s katero je presodilo, da je izrečeno disciplinsko sankcijo, s katero se delavca izrecno opozori na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti za pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Ker iz pisnega opomina, kakršnega je tožena stranka v disciplinskem postopku podala tožnici, jasno izhaja, da bo v primeru ponovne kršitve zoper njo sprožen postopek odpovedi iz krivdnega razloga, je presoja sodišča druge stopnje (pred tem pa tudi sodišča prve stopnje), da pogoj iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1 ni izpolnjen, zmotna.

13. Sodišče druge stopnje je neveljavnost pisnega opozorila utemeljilo tudi z dejstvom, da v njem ni navedeno, v katerem obdobju delavka ne sme ponovno kršiti obveznosti. Stališče ni pravilno, saj je rok določen v zakonu (prvi odstavek 85. člena ZDR-1), zato določitev v opozorilu ni pogoj za njegovo veljavnost. 14. Ker se sodišči prve in druge stopnje zaradi zmotne materialno pravne presoje, da tožnica pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni prejela pisnega opozorila, z drugimi dejstvi, od katerih je odvisna zakonitost redne odpovedi iz krivdnega razloga, nista ukvarjali, je dejansko stanje, ki je pogoj za pravilno uporabo materialnega prava, ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zavzeti stališče do obstoja odpovednega razloga in drugih pogojev za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

15. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).