Jedro

Toženca sta izvrševala prevzete pogodbene obveznosti, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku (potrjena s strani pritožbenega sodišča) materialnopravno pravilna (drugi odstavek 568. člena Obligacijskega zakonika).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se pogodba o preužitku z dne 5. 8. 2005 razveže, in da sta toženca dolžna izstaviti tožnici zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bo mogoč vpis pri nepremičninah, ki so predmet pogodbe o preužitku, na ime tožnice v deležih kot so razvidni iz izreka prvostopenjske sodbe. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnica v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Prvostopenjskemu sodišču očita, da je brez utemeljenih razlogov zavrnilo njene dokazne predloge za zaslišanje številnih prič, ki bi vedele izpovedati o okoliščinah izpolnjevanja sporne pogodbe o preužitku. Zatrjuje kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter ustavne pravice do poštenega sojenja in kontradiktornosti. Ne sprejema dokazne ocene in vztraja, da toženca pokojniku nista izročila nobenega denarja. Prav tako toženca nista poskrbela niti za pokojnikovo namestitev v domu niti za krajevnim običajem primeren pogreb pokojnika (kar sta bili tudi njuni pogodbeni obveznosti).

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Bistvena in nosilna značilnost zatrjevane kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Ker je sodbi sodišč prve in druge stopnje vsekakor mogoče preizkusiti, očitana procesna kršitev ni podana. Smiselno zatrjevana kršitev iz drugega odstavka 287. člena ZPP bi bila podana le v primeru, če bi sodišče predlagane dokaze neutemeljeno zavrnilo. Za to pa v obravnavanem primeru ne gre, saj ima sodba sodišča prve stopnje obširne razloge, s katerimi je zavrnitev predlaganih dokazov za zaslišanje številnih prič razumno utemeljena (glej 5. in 6. točko prvostopenjske sodbe). Nadaljnji očitki, da je sodišče drugače (kot revidentka) ocenilo vrednost posameznih dokazov, pa pomenijo nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi katerega revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ostalih trditev o relevantnih procesnih kršitvah revidentka ne konkretizira, zato jih revizijsko sodišče ne sme preizkusiti (371. člen ZPP).

7. Dne 5. 8. 2005 je bila med sedaj pokojnim E. P. (kot preužitkarjem) in tožencema (kot prevzemnikoma) sklenjena pogodba o preužitku, s katero se je preužitkar zavezal svoje lastninske deleže na nepremičninah prenesti na toženca, toženca pa sta se v zameno zavezala izpolnjevati določene obveznosti do preužitkarja, in sicer plačevanje mesečnega zneska 90.000,00 SIT do njegove smrti ter poskrbeti za njegovo namestitev v domu in za krajevno običajen pogreb. Revizijsko sporno je, ali sta toženca izpolnila svoje obveznosti iz sporne pogodbe o preužitku.

8. Po neizpodbojnih dejanskih ugotovitvah sta toženca izpolnjevala obveznost plačila 90.000,00 SIT mesečno, vendar te obveznosti nista izvrševala z nakazili denarnih zneskov na TRR preužitkarja, temveč mu je toženec avgusta neposredno izročil znesek 240.000,00 SIT, potem pa še dvakrat po 90.000,00 SIT (kar so vse zapadle denarne pogodbene obveznosti do preužitkarjeve smrti). Dne 31. 8. 2005 je bila v Domu upokojencev ... vložena nova vloga za namestitev preužitkarja (ki je že leto prej vložil tako vlogo) v dom in preužitkar bi bil nameščen v dom takoj, ko bi to bilo mogoče (vendar je prej umrl). Toženca sta po smrti preužitkarja (umrl je 5. 12. 2005) po Radiu Celje objavila osmrtnico, obvestila o njegovi smrti sosede na krajevno običajen način, o tem osebno povedala številnim krajanom, poskrbela za oznanitev smrti pokojnega pri maši in za zvonjenje ter za plačani govor, trobento in pevce na pogrebu. Edino tožnice (hčerke) o pokojnikovi smrti nista obvestila. Revizijsko nesprejemanje teh dejanskih ugotovitev pa ni upoštevno (primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Upoštevajoč navedeno dejansko podlago revizijsko sodišče pritrjuje zaključku sodišč prve in druge stopnje, da sta toženca izvrševala prevzete pogodbene obveznosti plačevanja mesečnega zneska, prizadevanja za preužitkarjevo namestitev v domu in da sta poskrbela za krajevno običajen pogreb pokojnika. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku (potrjena s strani pritožbenega sodišča) materialnopravno pravilna (drugi odstavek 568. člena Obligacijskega zakonika).

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče tožničino revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).