Jedro

Terjatev, ki je predmet obravnavanega gospodarskega spora, glede na obrazloženo velja za ugotovljeno (3. odstavek 142. člena ZPPSL). Tako ugotovljenim terjatvam se pripisuje učinek pravnomočnosti (prim. še 2. točko 2. odstavka 163. člena ZPPSL). Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je po izdaji sodbe sodišča prve stopnje nastopila ovira pravnomočno razsojene stvari. Na to procesno oviro pa mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (2. odstavek 319. člena ZPP).

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 22.1.2003 se v celoti razveljavita in se tožba in zahtevi tožeče in tožene stranke za povrnitev stroškov prvostopenjskega postopka v celoti zavržejo. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka 15 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo: Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 22.1.2003, ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.1.2003 dalje do plačila in v 3. točki izreka za izvršilne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.1.2003 dalje do plačila. V preostalem delu, to je v 1. točk izreka glede glavnice z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.1.2003 dalje do plačila, se sklep o izvršbi razveljavi in se tožbeni zahtevek tožeče stranke v tem delu zavrne. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene nadaljnje pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.2.2004 dalje do plačila. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene stroške v znesku." Proti sodbi sodišča prve stopnje sta vložili pravočasni pritožbi tožeča in tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlagata, naj zanju neugodni izpodbijani del sodbe spremeni, ali pa naj ga razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. Ne tožeča ne tožena stranka na pritožbo nasprotne stranke nista odgovorili. Pritožbi sta utemeljeni. Nad toženo stranko je bil dne 20.5.2005 začet stečajni postopek (prim. sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 30.1.2006). Iz nadaljnjih podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka v stečajnem postopku prijavila terjatev iz naslova v tem postopku uveljavljanih računov, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega vtoževanega računa do začetka stečajnega postopka. Poleg tega je tožeča stranka v stečajnem postopku prijavila tudi razliko med stroški, ki bi ji jih bila dolžna plačati po izpodbijani sodbi tožena stranka in stroški, ki bi jih bila tožeča stranka po izpodbijani sodbi dolžna plačati toženi stranki. Tako prijavljena terjatev je bila po podatkih spisa 9.9.2005 na naroku za preizkus terjatev priznana s strani stečajne upraviteljice in ni bila prerekana s strani nobenega izmed upnikov. O tem je sodišče prve stopnje v obravnavanem gospodarskem sporu izdelalo poročilo, ga vročilo pravdnim strankam, ki pa nanj niso odgovorile. Terjatev, ki je predmet obravnavanega gospodarskega spora glede na obrazloženo velja za ugotovljeno (3. odstavek 142. člena ZPPSL). Tako ugotovljenim terjatvam se pripisuje učinek pravnomočnosti (prim. še 2. točko 2. odstavka 163. člena ZPPSL). Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je po izdaji sodbe sodišča prve stopnje nastopila ovira pravnomočno razsojene stvari. Na to procesno oviro pa mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (2. odstavek 319. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (12. točka 2. odstavka 339. člena in 2. odstavek 354. člena ZPP). Uspeh tožene stranke v pritožbenem postopku je posledica razpolaganja stečajne upraviteljice v stečajnem postopku, v katerem se je zaradi posledic začetega stečajnega postopka morala začeti obravnava terjatve, ki je sicer tudi predmet obravnavanega gospodarskega spora. To razpolaganje po oceni pritožbenega sodišča ne more biti brez vpliva na odločitev o stroških v tem gospodarskem sporu (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17.3.1998). Toženi stranki pritožbeno sodišče prav zato, ker je priznala vtoževano terjatev v stečajnem postopku (po stečajni upraviteljici) odreka pravico do povračila stroškov, pa čeprav je bila tožba zavržena. Iz doslej razloženega sledi, da je po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno priznanje terjatve v stečajnem postopku upoštevati v tem gospodarskem sporu ob odločanju o pravici do povrnitve pravdnih stroškov kot relevanten razlog, ki je imel za posledico zavrženje tožbe. To pa na drugi strani za tožečo stranko pomeni, da ji gre pravica do povračila stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 156. člena ZPP). Te je pritožbeno sodišče odmerilo.