Jedro

Za določitev pristojnosti slovenskega sodišča ni pomembno ali je tožnikom zaradi prometne nesreče v Avstriji morda nastala premoženjska ali nepremoženjska škoda na teritoriju Republike Slovenije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo, ker je ugotovilo, da ni podana pristojnost slovenskega sodišča. 2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo pritožbo tožnikov proti prvostopenjskemu sklepu.

3. Tožniki so vložili revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča zaradi "absolutnih kršitev ZPP in napačne uporabe materialnega prava". Za revidente je bistveno, da jim nastaja škoda tudi na teritoriju Republike Slovenije. Tako sta npr. prvi in drugi tožnik zaradi uničenja vozila izgubila dohodek doma, tretjemu tožniku pa nastaja negmotna škoda v Sloveniji, saj je bil v avstrijski bolnišnici le tri dni, potem pa se je zdravil doma. Sodišče naj bi zato ravnalo narobe, ker sploh ni ugotavljalo kje naj bi nastala kakšna od uveljavljanih oblik škode.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ta pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

5. Za ugotovitev, ali je za odločitev o sporu pristojno sodišče Republike Slovenije, so pomembne tožbene navedbe, da je tožnikom povzročil škodo toženkin zavarovanec K. GmbH, oziroma njegov voznik D. H. z vozilom z registracijo ..., ki naj bi se z veliko hitrostjo zaletelo v zadnji del "vozila tožeče stranke" na avtocesti pri kraju Welz (Avstrija), pri čemer je tožena avstrijska zavarovalnica s sedežem na Dunaju. Škodni dogodek se je pripetil 16.9.2003. Glede na naravo spora (spor z mednarodnim elementom) je treba upoštevati Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - ZMZPP (Uradni list RS, št. 56 - 2651/1999). Po domicilnem kriteriju ni podana pristojnost slovenskega sodišča, saj toženka nima sedeža v Republiki Sloveniji(1). 55. člen ZMZPP sicer res določa v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti pristojnost slovenskega sodišča, če je bilo na območju Republike Slovenije storjeno škodno dejanje ali če je na ozemlju Republike Slovenije nastopila škodljiva posledica, vendar pa je treba tako škodno dejanje kot škodljivo posledico presojati v kontekstu škodnega dogodka (prometne nesreče) in ne kasnejše škode, ki izvira iz škodnega dogodka. Za določitev pristojnosti slovenskega sodišča zato ni pomembno ali je tožnikom zaradi prometne nesreče v Avstriji morda nastala premoženjska ali nepremoženjska škoda na teritoriju Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrglo tožbo(2), pravilna pa je tudi odločitev pritožbenega sodišča o pritožbi tožnikov proti prvostopenjskemu sklepu.

6. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP.

.Op. št. (1): Primerjaj prvi odstavek 48. člena ZMZPP.Op. št. (2): Primerjaj tretji odstavek 18. člena ZPP.