Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prva tožnica je mati drugega tožnika. V teku je sodni postopek med prvo tožnico in očetom otroka zaradi (pre)dodelitve otroka (drugega tožnika), stikov itd. Toženki sta sodni izvedenki, ki sta sodelovali v tem družinskem postopku. Tožnika sta v pravdi zatrjevala, da naj bi jima toženki s svojimi mnenji povzročili škodo.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo kot nesklepčen. Kot dodaten razlog za zavrnitev je navedlo tudi ne obstoj protipravnosti.

3. Pritožbeno sodišče je deloma ugodilo pritožbi in spremenilo stroškovni izrek prvostopenjske sodbe, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

4. Zoper to sodbo tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlagata glede vprašanj:

5. Ali imajo stranke, ki plačujejo izvedence, pravico, da pridobijo informacije, na podlagi katerih izvedenci izdelujejo mnenja, torej na teste in druge metode dela oz. sredstva, ki so jih uporabili, da so prišli do svojega zaključka?

6. Ali imajo stranke možnost argumentirano ugovarjati izvedenskemu mnenju z zahtevo po postavitvi drugega izvedenca in ali ima stranka pravico zahtevati drugega izvedenca po tem, ko določeni izvedenki več let v istih zadevah opravljata izvedensko mnenje pristransko v škodo tožeče stranke?

7. Ali mora sodišče pojasniti, katere navedbe v odgovoru na pritožbo so vplivale na odločitev Višjega sodišča, da je priznalo stroške odgovora na pritožbo, glede na znano prakso Višjega sodišča, da so v večini primerov ne priznava odvetniških stroškov za vložene odgovore na pritožbo ravno tako s pavšalnim odgovorom, da odgovor na pritožbo v ničemer ni pripomogel k odločitvi Višjega sodišča? Pomembnost vprašanj tožnika utemeljujeta z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava ter neenotne sodne prakse višjih sodišč.

8. Predlog ni utemeljen.

9. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).