Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je izpodbijana sodna odločba drugostopenjskega sodišča pomanjkljiva, ker iz sodbe druge stopnje ne izhaja argumentacija, da je bistven vzrok za toženčev prispevek (krivdo) k nastanku nezgode v deležu 60 % hibnost vozila? - Ali sta v okoliščinah konkretnega primera sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili pravni standard skrbnosti voznika traktorja?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je izpodbijana sodna odločba drugostopenjskega sodišča pomanjkljiva, ker iz sodbe druge stopnje ne izhaja argumentacija, da je bistven vzrok za toženčev prispevek (krivdo) k nastanku nezgode v deležu 60 % hibnost vozila? - Ali sta v okoliščinah konkretnega primera sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili pravni standard skrbnosti voznika traktorja?

Obrazložitev

1. Tožnica (zavarovalnica) s tožbo od sodišča zahteva, naj tožencu (njenemu zavarovancu) naloži, da ji je dolžan plačati 14.342,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zahtevani znesek predstavlja del odškodnine, ki jo je tožnica izplačala oškodovancu A. A., ki je kot voznik motornega kolesa dne 30. 9. 2016 ob 19.33 uri na regionalni cesti iz smeri Bizeljskega proti Bistrici ob Sotli v bližini stanovanjske hiše ... trčil v tožnikov neustrezno osvetljen in označen traktor ter se pri tem hudo telesno poškodoval. Tožnica zatrjuje, da je toženec s tem, ko je vozil vozilo, ki ni bilo tehnično brezhibno, izgubil pravice iz zavarovanja in da ima pravico uveljavljati povračilo zneskov, ki jih je poravnala oškodovancu, kot to določajo njeni Splošni pogoji ter drugi odstavek 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP).

2. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju z vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen do 60 %.

3. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

4. Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali lahko zavarovalnica glede na aktualno sodno prakso Vrhovnega sodišča odreče zavarovancu zavarovalne pravice AO zavarovanja zaradi tehnične hibnosti vozila (6. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP), ki predstavlja zgolj enega izmed več nesporno ugotovljenih kumulativnih vzrokov za nezgodo, ki v skupnem seštevku pripeljejo do prometne nezgode? - Ali je izpodbijana sodna odločba drugostopenjskega sodišča pomanjkljiva, ker iz sodbe druge stopnje ne izhaja argumentacija, da je bistven vzrok za toženčev prispevek (krivdo) k nastanku nezgode v deležu 60 % hibnost vozila in ima drugostopenjska sodba pomanjkljivost, ker se je ne da preizkusiti? - Ali je pravni standard skrbnosti voznikov traktorjev, da morajo vsakič preden se vključijo v cestni promet, pregledati delovanje luči na prikolici (tudi če so se vozili po cesti 15 minut pred tem in je bil pregled delovanja luči narejen manj kot pol ure pred tem), ustaljen pravni standard v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS in slovenskih višjih sodišč? Ali je taka skrbnost traktoristov pretirana in zakaj ni podana enaka skrbnost pri drugih voznikih vozil s priklopniki (denimo voznikih tovornih vozil)? - Ali predstavlja opustitev skrbnosti pregledovanja luči na traktorskem priklopniku pred vsako vožnjo nedopustno ravnanje, ki ima praviloma za posledico prometno nesrečo? - Ali predstavlja zavrnitev ugovora, da se je tožeča stranka poslužila zlorabe instituta izvršbe na podlagi verodostojne listine s poneverbo listine in da zato sodišče ne bi smelo takega predloga po ugovoru toženca obravnavati kot nepopolno tožbo v pravdnem postopku v skladu s pravili ZIZ in ZPP, bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP? - Ali ima sodna veja oblasti pravico z ustaljeno pravno prakso v korist poslovnih subjektov dekriminalizirati izvršitvena ravnanja, ki po Kazenskem zakoniku (KZ-1) in v skladu s sodno prakso kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča RS izpolnjujejo vse znake kaznivega dejanja po 253. členu KZ-1 (v primeru, ko enako kot tožeča stranka postopa fizična oseba)? - Ali predstavlja ustaljena sodna praksa, v skladu s katero pravdna sodišča po prevzetju zadev od sodišča COVL ne preverjajo dejanske verodostojnosti verodostojnih listin, v skladu s 23. členom ZIZ, nedovoljeno zlorabo sodnega postopka za pospešitev izterjave po temelju spornih terjatev, o utemeljenosti katerih bi morala sodišča nujno izvesti kontradiktoren postopek? Ali so potrošniki in fizične osebe v luči ustavno zagotovljenih pravic do enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva v inherentno slabšem položaju, ker se kot »neposlovni« pravni subjekti ne morejo posluževati opisane bližnjice z namenom hitrejše izterjave terjatev do svojih (potencialnih) dolžnikov?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).