Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik se je dne 7. 9. 2011 hudo telesno poškodoval v delovni nesreči na gradbišču HE Krško, ko je ob nameščanju zaščitne ograje padel z betonskega zidu 8,5 m globoko. Njegov delodajalec – družba A. d. o. o. je bil podizvajalec glavnega izvajalca – družbe B. d. o. o. (stranski intervenient na strani tožene stranke). Obe družbi sta imeli v času škodnega dogodka zavarovano odgovornost pri toženki (zavarovalnica), zoper katero tožnik uveljavlja odškodninski zahtevek za pretrpljeno premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Predmet odločanja v ponovljenem sojenju je bil še zahtevek za plačilo zneska 150.070,50 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter mesečne rente v višini 365,81 EUR, in sicer oboje iz naslova zavarovane odgovornosti družbe B. d. o. o. 2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in toženki naložilo, da tožniku v 15 dneh plača znesek 116.607,84 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter še, da je dolžna tožniku od 1. 12. 2017 dalje plačevati mesečno odškodninsko rento v višini 365,81 EUR, in sicer do pravnomočnosti sodbe v plačilo zapadle rentne obroke v roku 15 dni, v bodoče v plačilo zapadle mesečne rentne obroke pa do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V presežku (to je za nadaljnjih zahtevanih 33.462,66 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbe tožnika, toženke in stranskega intervenienta na strani tožene stranke zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

4. Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali je bila tožniku glede na obseg škode, ki jo je utrpel v obravnavanem škodnem dogodku, prisojena pravična denarna odškodnina (179. člen OZ v povezavi s 182. členom OZ)? - Ali je pravilna odločitev drugostopenjskega sodišča glede upoštevanja podanega ugovora zastaranja stranskega intervenienta, v primeru ko tožena stranka ugovora zastaranja ne poda in se štejejo trditve tožnika za priznane v skladu z načelom afirmativne litiskontestacije (214. člen ZPP)? Ali so takšna dejanja stranskega intervenienta (podan ugovor zastaranja) v nasprotju z dejanji tožene stranke (ki ugovora zastaranja ni nikoli podala, niti se po podanem ugovoru ni pridružila stališču stranskega intervenienta)? - V povezavi z drugim vprašanjem: kakšen je odnos med načelom afirmativne litiskontestacije (214. člen ZPP) in določili četrtega odstavka 201. člena ZPP (da imajo pravdna dejanja intervenienta pravni učinek za stranko, ki se ji je pridružil, če niso v nasprotju z njenimi dejanji)? - Ali je pravilna odločitev drugostopenjskega sodišča glede uspeha tožnika v predmetni pravdi, glede uporabe drugega odstavka 154. člena ZPP?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).