Jedro

Odvetništvo je svoboden poklic, ki se opravlja v skladu z določbami ZOdv in ne pomeni opravljanja gospodarske dejavnosti, zato se določbe ZGD-1 glede položaja samostojnega podjetnika na odvetnike ne nanašajo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Tožnikova zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ odločil, da se kot neustrezna zavrne tožnikova prijava za sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe z visoko – univerzitetno izobrazbo. V obrazložitvi navaja, da je Mestna občina Maribor v Uradnem list št. 51 z dne 23. 5. 2008 objavila razpis za sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe z visoko – univerzitetno izobrazbo v Mestni občini Maribor za leto 2008. Prijave je pregledala in ocenila s strani župana imenovana strokovna komisija. Komisija je na seji dne 14. 10. 2008 ocenila, da prijavitelj ne izpolnjuje formalnih pogojev po navedenem razpisu, ker registracija dejavnosti ne ustreza definiciji podjetja v smislu razpisa, saj je iz obvestila o vpisu v poslovni register Slovenije razvidna pravno organizacijska oblika „evidentirani podjetnik“. Odlok o podpornem okolju za podjetništvo v Mestni občini Maribor (MUV, št. 4/06) v 3. členu opredeljuje, da izraz podjetje zajema gospodarske subjekte, ki so organizirani kot gospodarske družbe, podjetniki, zavodi ali zadruge. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za razvoj podjetništva in inovativnosti v Mestni občini Maribor (MUV, št. 17/07), kateremu je podlaga 6. člen navedenega Odloka, v členih 4. in 5. opredeljuje upravičence do sredstev. Razpis v tem delu sledi obema predpisoma ter navaja kot upravičence podjetja ter v IV. točki Razpisne dokumentacije (vsebina vloge) kot dokazilo o obstoju podjetja navaja za samostojne podjetnike izpis iz poslovnega registra Slovenije, izdan s strani AJPES-a, ki ne sme biti starejši od 30 dni ter za gospodarske družbe izpis iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni, kar pomeni, da gre za subjekte, ki so registrirani na podlagi Zakona o gospodarskih družbah. Glede na navedeno je komisija ocenila, da niso izpolnjeni vsi pogoji po navedenem razpisu, da je prijava vsebinsko neustrezna in da se kot taka zavrne.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da so upravičenci do pomoči po Pravilniku podjetja, ki imajo poslovni sedež na območju občine, pri čemer se za podjetje šteje samostojni podjetnik posameznik, majhno podjetje ali srednje veliko podjetje. Navedena ureditev sledi tretjemu členu Odloka o podpornem okolju za podjetništvo v Mestni občini Maribor, kjer je določeno, da so podjetja – upravičenci do sredstev za izvajanje ukrepov za oblikovanje podpornega okolja za podjetništvo v občini gospodarski subjekti, ki so organizirani kot gospodarske družbe, podjetniki, zavodi ali zadruge. Iz predloženega izpisa AJPES-a z dne 1. 9. 2008 je razvidno, da je pritožnik pravno organizacijsko evidentiran odvetnik, ki je bil dne 20. 6. 2007 vpisan pri pristojnem registrskem organu Odvetniški zbornici in opravlja samo dejavnost odvetništva kot samostojen poklic v smislu Zakona o odvetništvu. Pravica do opravljanja tega poklica se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov pri odvetniški zbornici (1. člen ZOdv), v katerega se tudi vpisujejo odvetniške družbe. Za njihovo ustanovitev in poslovanje se po 36. členu ZOdv smiselno uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah. Glede na tako ureditev odvetnik – zasebnik po ZOdv nima položaja podjetnika po ZGD-1 in s tem tudi ne izpolnjuje predhodno pojasnjenih vstopnih pogojev, ki so v Mestni občini Maribor določeni za izvajanje ukrepov za oblikovanje podpornega okolja za podjetništvo.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka z izpodbijanim sklepom nedopustno razlikovala med posameznimi delodajalci pri porabi proračunskih sredstev, čeprav za takšno razlikovanje ni navedla nobene utemeljene pravne podlage, poleg tega pa tožnikova dejavnost ustreza definiciji podjetja in ima zato pravico do sofinanciranja stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe. Tožnik se pri DURS vodi kot samostojni podjetnik in veljajo zanj vsa pravila, ki veljajo za samostojnega podjetnika v smislu ZGD in davčnih predpisov. Tako kot vsi drugi prosilci plačuje davke in prispevke ter plačo zaposlenim delavcev in nastopa na trgu, kjer tudi zanj veljajo zakoni konkurence ter ponudbe in povpraševanje. Njegova dejavnost ustreza definiciji podjetja, kar izhaja tudi iz knjige pravo družb, statusno gospodarsko pravo, druga spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana 1996 (avtorja dr. Šime Ivanko in dr. Marjan Kocbek), kjer so na strani 63 navedene značilnosti podjetja. Tudi iz dejstva, da je vpisan v AJPES oz. v poslovni register Slovenije, v katerega so vpisane gospodarske družbe in samostojni podjetniki, izhaja, da gre za podjetje. Okoliščina, da je v izpisku AJPES kot dejavnost navedeno odvetništvo (iz klasifikacije dejavnosti) ne more vplivati na to, da se ne obravnava kot samostojni podjetnik. Ker so sredstva iz predmetnega razpisa namenjena pomoči podjetjem, ki na novo zaposlujejo na Zavodu za zaposlovanje prijavljene nezaposlene delavce, ni razlike v tem, ali takšnega delavca zaposli d.o.o., d.n.o. ali odvetnik, saj je namen (vzpodbujati novo zaposlovanje delavcev) dosežen v vsakem primeru. Z vidika zaposlitve delavca, ki je bil kot nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, med njim ni nobene razlike, ki bi takšno razlikovanje upravičevala. Sredstva so namenjena zaposlovanju novih delavcev, s stališčem tožene stranke pa je tožnik spravljen v manj ugoden položaj kot ostali podjetniki. Ker (tožnik) ne razpolaga s podatkom, kakšna sredstva so bila izplačana posameznemu prosilcu, predlaga sodišču, da toženi stranki naloži, naj v spis predloži podatke o izbranih prosilcih, njihovi dejavnosti in višini pomoči. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep, kakor tudi sporen drugostopni sklep, oz. da prvostopni sklep spremeni tako, da se tožnikovi zahtevi ugodi; tožena stranka pa mu je dolžna povrniti stroške tega postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja (ponavlja), da so po III. točki razpisne dokumentacije upravičenci do prejema denarnih sredstev podjetja, odvetnika pa ni mogoče šteti za samostojnega podjetnika posameznika, niti ga ni mogoče uvrstiti med podjetja. Dejstvo, da je tudi odvetništvo pridobitna dejavnost ter da odvetniki to dejavnost opravljajo kot svojo izključno dejavnost, kakor tudi da so z vidika davčnih in računovodskih predpisov v enakem položaju kot podjetniku, pri tem niso pomembna. Položaj odvetnika je treba presojati po določbah Zakona o odvetništvu, po katerem je odvetništvo del pravosodja in neodvisna služba, odvetniki pa ga opravljajo kot svoboden poklic. Takšna opredelitev odvetništva in odvetniškega poklica kljub nekaterim dejanskim (zunanjim) značilnostim pri opravljanju te dejavnosti ne morejo pomeniti, da ima odvetnik položaj podjetnika. V prid temu stališču govori tudi dejstvo, da se odvetniki ne vpisujejo v register podjetnikov, ki ga vodi davčna uprava, temveč v imenik odvetnikov, pri odvetniški zbornici. Do spornega vprašanja se je enako opredelilo že tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. U 2811/2005 in Višje sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. I Cpg 379/2006. Z ozirom na navedeno tožnik ne izpolnjuje pogojev razpisa iz III. točke. Zato tožena stranka predlaga, da se tožba kot neutemeljena v celoti zavrne.

V svoji pripravljalni vlogi z dne 9. 6. 2009 tožnik še navaja, da je zmotno naziranje, po katerem se odvetniki ne vpisujejo v register podjetnikov, saj odvetnik klub predhodnemu vpisu v odvetniško zbornico ne more opravljati svoje dejavnosti pred vpisom v register DURS in AJPES. V pripravljalni vlogi z dne 8. 7. 2009 pa (glede sklicevanja tožene stranke na že navedeni sodbi upravnega in višjega sodišča) še navaja, da sodno prakso lahko oblikuje zgolj Vrhovno sodišče RS. Poleg tega pa se navedeni odločbi sodišč ne nanašata na enako dejansko in pravno stanje zadeve.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka tudi po presoji sodišča zakonito zavrnila tožnikovo vlogo za dodelitev sredstev za sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe iz razloga, ker je bil razpis namenjen izključno malim in srednje velikim podjetjem ter samostojnim podjetnikom posameznikom s sedežem oz. poslovalnico v Mestni občini Maribor. Sodišče se strinja, da se odvetnik, ne glede na to, ali opravlja svoj poklic samostojno ali v okviru odvetniške družbe, ne tretira kot samostojen podjetnik v smislu določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), saj je treba položaj odvetnika presojati po določbah Zakona o odvetništvu, po katerem je odvetništvo del pravosodja in neodvisna služba, odvetniki pa ga opravljajo kot svoboden poklic.

Tudi različna sodišča so v svojih sodbah že večkrat zavzela stališča, po katerih odvetnika ni mogoče šteti za podjetnika. Tožena stranka se v zvezi s tem upravičeno sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS, št. U 2811/2005 z dne 22. 1. 2007, kjer je Upravno sodišče RS kot odločilno za presojo, ali tožnik (odvetnik) izpolnjuje pogoje iz javnega razpisa, štelo vprašanje, ali se tožnik ukvarja z gospodarsko dejavnostjo skladno z veljavnim zakonom, ki ureja gospodarske družbe, torej ZGD. Odvetništvo pa je urejeno z posebnim predpisom – Zakonom o odvetništvu. Odvetniki (tako posamezniki kot družbe) svoj poklic opravljajo v skladu z določbami ZOdv (ne pa po določbah ZGD). Tudi civilni oddelek višjega sodišča v Ljubljani je v svojem sklepu št. II Cpg 2620/2009 z dne 30. 9. 2009 odločil (ugotovil), da odvetnik, ki opravlja svoj poklic individualno, nima statusa samostojnega podjetnika posameznika, kot slednjega ureja ZGD. Odvetnik ne opravlja gospodarske dejavnosti v tem pomenu, zato v primeru, če gre za pravdo, ki se vodi med pravno osebo in odvetnikom ter gre za razmerje iz opravljanja odvetnikove storitve, ne gre za gospodarski spor. Podoben je tudi sklep gospodarskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 379/2006 z dne 23. 5. 2006, kjer je tudi naveden oddelek sodišča sprejel stališče, da odvetnik ni podjetnik iz sedmega odstavka prvega člena ZGD, zato tudi ne more imeti položaj samostojnega podjetnika posameznika iz 2. točke prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 73/2007-UPB3 s spremembami).

V zvezi z sklicevanjem na judikate višjih sodišč je neutemeljen tožbeni ugovor, po katerem lahko obvezujočo sodno prakso ustvarja samo Vrhovno sodišče RS, saj se (enotna) sodna praksa, ki je bistvenega pomena za zagotavljanje ustavne pravice oseb do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS), ustvarja z odločitvami vseh sodišč v Sloveniji, pri čemer so seveda odločitve Vrhovnega sodišča deležne največje avtoritete.

Osnovno za odločitev v predmetni zadevi je torej dejstvo, da je odvetništvo svoboden poklic, ki se opravlja v skladu z določbami ZOdv, zato se določbe ZGD glede položaja samostojnega podjetnika na odvetnike ne nanašajo.

Upoštevaje vse navedeno, so neutemeljeni tudi tožbeni ugovori, v smislu katerih odvetniška dejavnost ustreza definiciji podjetja, da odvetniki enako kot (drugi) podjetniki plačujejo davke in se v ta namen vodijo v ustreznih evidencah DURS ter da tudi za odvetnike veljajo zakoni konkurence, ponudbe in povpraševanja.

V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na razloge tožene stranke v obeh izpodbijanih aktih in v odgovoru na tožbo, v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06 s spremembami).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, saj tožnik v obravnavanem primeru v sporu ni uspel, zato je dolžan sam nositi svoje stroške postopka.