Jedro

Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje ni dovoljena. Po prvem odstavku 357.a člena ZPP je namreč zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Cilj navedenega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšen procesni položaj, saj pritožbeno sodišče s sklepom (v I. točki izreka) ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, ampak je razveljavilo napotitveni sklep sodišča prve stopnje, zadeve tudi ni vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ampak je dokončno odločilo o zadevi. Ne gre torej za situacijo, ko bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi s tem še kaj odločiti.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v zapuščinskem postopku izdalo sklep o dedovanju z dne 4. 2. 2020 po pokojni A. A., s katerim je sklenilo, da v zapuščino spadajo neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ-u (I. točka izreka), nepremičnine parc. št. 1313/2, 2105, 2104, vse k. o. ... (v nadaljevanju sporne nepremičnine), pa ne spadajo v zapuščino zapustnice (II. točka izreka). Odločilo je, da je dedinja na podlagi zakona zapustničina hči B. B. (III. točka izreka). Drugi dve zapustničini hčeri (C. C. in D. D.) sta se dedovanju namreč odpovedali. Sodišče prve stopnje je sklenilo tudi, da je zapustnica napravila lastnoročno oporoko z dne 29. 12. 2010, ki jo je sodišče zakonito razglasilo 19. 12. 2019. V oporoki je zapustnica svoji hčeri B. B. zapustila sporne nepremičnine prvo etažo hiše s kletnima prostoroma in vrtom 210 m2, vnuku E. E. pa drugo etažo hiše z dvema kletnima prostoroma in vrtom 210 m2. Vendar te nepremičnine ne spadajo v zapuščino (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi B. B. in E. E. zoper sklep o dedovanju z dne 4. 2. 2020 ugodilo in ga razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pojasnilo je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zapustnica sporne nepremičnine, s katerimi je razpolagala z oporoko, odsvojila z darilno pogodbo z dne 18. 11. 1998, sklenjeno z C. C., B. B. in E. E.1 Zato je pravilno odločilo, da ne spadajo v zapuščino zapustnice. Sodišče prve stopnje pa zmotno ni upoštevalo 28. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), saj je B. B. uveljavljala nujni delež in priložila darilne pogodbe, ki jih je zapustnica v preteklosti sklenila z C. C. in D. D., sodišče prve stopnje pa kljub zahtevanemu dednemu deležu ni napravilo izračuna obračunske vrednosti zapuščine ter nujnega dednega deleža in ugotovilo, ali je bil nujni dedni delež B. B. prikrajšan.

3. Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku s sklepom z dne 14. 7. 2021 C. C. in D. D. oziroma njene dediče napotilo, da v 30 dneh od pravnomočnosti tega sklepa v pravdnem postopku zoper B. B. vložijo tožbo na ugotovitev, da so od zapustnice prejeli darila, pri čemer morajo zatrjevana darila natančno in določno opredeliti (1. točka izreka). Zapuščinski postopek je prekinilo za 30 dni, šteto od pravnomočnosti tega sklepa, če bo v roku vložena ustrezna tožba pa do pravnomočnega konca pravdnega postopka (2. točka izreka). Če niti C. C. niti dediči D. D. v postavljenem roku ne bodo vložili ustrezne tožbe, bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo ne glede na njuno zahtevo, da se zatrjevana darila upoštevajo pri obračunski vrednosti zapuščine (3. točka izreka). Predlog dedinje B. B. za prekinitev zapuščinskega postopka iz razloga odstopa oporoke zapustnice na pravdo pa je zavrnilo (4. točka izreka).

4. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbi B. B. delno, pritožbi C. C. in D. D. (oziroma dedičev po njej) pa v celoti ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v I. do III. točki izreka razveljavilo (I. točka izreka). Sicer (glede IV. točke izreka) je pritožbo B. B. zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Odločilo je, da C. C. in D. D. oziroma njeni dediči nosijo sami svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka). Pojasnilo je, da sta C. C. in D. D. v ponovljenem postopku nasprotovali vračilu daril v zapuščino in hkrati zatrdili, da je delež dedinje B. B. izpolnjen, ta pa je temu nasprotovala. Vendar pa sta se C. C. in D. D. ob opozorilu na nepreklicnost dedne izjave dediščini v svojem imenu in v imenu svojih potomcev odpovedali, zato se šteje, da niti dedič niti njegovi potomci v času smrti zapustnika niso obstajali. Ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi spornih dejstev (od katerih je odvisna kakšna pravica strank) med tistimi, ki se je dediščini odpovedal in ostalimi dediči. Zato tudi ne pride v poštev prekinitev zapuščinskega postopka zaradi napotitve B. B. na pravdo na vračilo daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža po 1. točki 212. člena ZD. Ker v konkretnem primeru zaradi odpovedi dediščini ne gre (več) za spor med dediči, se zahtevki uveljavljajo v posebni pravdi, neodvisno od zapuščinskega postopka. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je oporoka veljavna, tudi ni razloga za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi pravde na (ne)veljavnost oporoke. Ker sta se C. C. in D. D. dedovanju odpovedali, njuna izjava glede veljavnosti oporoke (veljavnosti sta oporekali) ni več relevantna.

5. B. B. in E. E.2 sta zoper sklep sodišča druge stopnje pravočasno vložila laično pritožbo. Navedla sta, da sklep v celoti izpodbijata zaradi bistvenih kršitev določb postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava, kršenja 288. člen Kazenskega zakonika in krive pisne izpovedbe sodnikov senata pritožbenega sodišča. Predlagata, da Vrhovno sodišče sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo ter da se zapuščinska zadeva prekine in odstopi na pravdo na Okrožno sodišče v Ljubljani, ker se spor nanaša na vprašanje veljavnosti odpovedi dedovanju. Izjava C. C. in D. D. je nična in brezpredmetna, saj sta se odpovedali dediščini šele, ko je sodnica podala odredbo, da se zadeva odstopi na pravdo. Prav tako sta že razpolagali z delom zapuščine, saj sta podarjene nepremičnine parc. št. 1307, 1313/8 in 1313/4, vse k. o. ... Zato je njuni dedni izjavi treba razveljaviti. Sklicujeta se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1265/93. Dejanska vrednost nepremičnin, ki jih je zapustnica v preteklosti podarila C. C. in D. D., ni zanemarljiva v primerjavi z vrednostjo nepremičnin, ki jih je prejela B. B. 6. Pritožba ni dovoljena.

7. Pritožnika s pritožbo vsebinsko izpodbijata II. točko izreka sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavrnjena pritožba B. B. zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga za prekinitev zapuščinskega postopka iz razloga odstopa oporoke zapustnice na pravdo. V pritožbi izrecno navedeta, da izpodbijata sklep sodišča prve stopnje v celoti, zato je Vrhovno sodišče odločalo o dovoljenosti pritožbe glede izpodbijanega sklepa v celoti.

8. Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje ni dovoljena. Po prvem odstavku 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)3 je namreč zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba.4 Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Cilj navedenega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšen procesni položaj, saj pritožbeno sodišče s sklepom (v I. točki izreka) ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, ampak je razveljavilo napotitveni sklep sodišča prve stopnje,5 zadeve tudi ni vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ampak je dokončno odločilo o zadevi. Ne gre torej za situacijo, ko bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi s tem še kaj odločiti.

9. Prav tako ni dovoljena pritožba zoper II. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje, saj je zoper odločbo sodišča druge stopnje dopustna pritožba le, kadar sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.6 Zoper zavrnitev pritožbe B. B. (II. točka izreka) bi ta7 lahko vložila le predlog za dopustitev revizije, vendar bi ga morala vložiti po odvetniku (tretji odstavek 87. člena ZPP).

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 635. člena ZPP). S III. točko izreka pa je sodišče druge stopnje odločalo o pritožbenih stroških C. C. in D. D. (in ne pritožnikov), tudi sicer revizija zoper sklep o stroških ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP).

1 Zapustnica je sicer pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v postopku II P 1722/2012 zahtevala ugotovitev ničnosti te darilne pogodbe, vendar je bil postopek pravnomočno končan z zavrženjem tožbe. 2 Iz pritožbe ni razvidno, da bi E. E. pritožbo vlagal kot pooblaščenec B. B. (kot je bil pri pritožbi zoper sklep o dedovanju), zato je Vrhovno sodišče štelo, da je pritožbo vložil samostojno. 3 Po 163. členu ZD se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. 4 Po tretjem odstavku 357.a člena ZPP o pritožbi odloča Vrhovno sodišče prednostno. 5 Sodišče prve stopnje je s tem sklepom napotilo C. C. in D. D. oziroma njene dediče, da zoper B. B. vložijo tožbo na ugotovitev, da je od zapustnice prejela darila. 6 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Cp 3/2021 (6. točka obrazložitve). 7 To pa ne velja za pritožnika E. E., saj se sklep sodišča druge stopnje v II. točki izreka nanj niti ne nanaša. Zavrnjena je bila namreč (le) pritožba B. B.