Jedro

V primeru, da se dedič dediščini odpove, prekinitev zapuščinskega postopka zaradi spornih dejstev (od katerih je odvisna kakšna pravica strank) med tistim, ki se je dediščini odpovedal, in ostalimi dediči ni le nesmotrna, ampak praviloma za prekinitev postopka in napotitev na pravdni postopek v ZD tudi ni podlage.

Izrek

I. Pritožbi C. C. se delno, pritožbi A. A. in B. B. (sedaj dediči po njej) pa v celoti ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. do 3. točki izreka razveljavi.

II. V ostalem delu (glede 4. točke izreka) se pritožba C. C. zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. A. A. in B. B. oziroma njeni dediči nosijo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. in B. B. oziroma njene dediče1 napotilo, da v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa v pravdnem postopku zoper C. C. vložijo tožbo na ugotovitev, da je od zapustnice prejela darila, pri čemer morajo zatrjevana darila natančno in določno opredeliti, ter zapuščinski postopek prekinilo za 30 dni od pravnomočnosti sklepa, če bo v roku vložena ustrezna tožba pa do pravnomočnosti konca pravdnega postopka (1. in 2. točka izreka). Če v postavljenem roku ustrezna tožba ne bo vložena, bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo, ne glede na zahtevo, da se zatrjevana darila upoštevajo pri obračunski vrednosti zapuščine (3. točka izreka). Predlog dedinje C. C. za prekinitev zapuščinskega postopka iz razloga odstopa oporoke zapustnice na pravdo, je sodišče zavrnilo (4. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujejo C. C. ter A. A. in B. B. C. C.2 se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in po uradni dolžnosti zakonsko veljavno oporoko C. C. z dne 29. 12. 2010 odstopi na pravdo na Okrožno sodišče v Ljubljani. Sodišče prve stopnje je odločilo, da bo prekinilo zapuščinski postopek in stranke napotilo na pravdo, ker sta dedinji A. A. in B. B. prerekali veljavnost oporoke oziroma navajali, da je neveljavna, zato je treba oporoko odstopiti na pravdo.

A. A. in B. B. nista dedinji, saj sta se dediščini v svojem imenu in v imenu svojih potomcev odpovedali, zato ne moreta biti stranki v zapuščinskem postopku. Pritožnica pojasnjuje, zakaj sta A. A. in B. B. podpisali trajno nepreklicno izjavo o odpovedi dediščini ter navaja, da je odvetnica krivo pisno pričala glede lastništva nepremičnine parc. št. 1313/2, k. o. ... Ker sta A. A. in B. B. podali trajno nepreklicno dedno izjavo o odpovedi dediščini, je neveljavno pooblastilo D. D. za ta zapuščinski postopek, za njuno zastopanje in zastopanje potomcev B. B. Odločitev sodišča, ki napotuje A. A. in B. B. oziroma njene dediče na pravdo zoper C. C. je protizakonita in protiustavna, saj A. A. in B. B. nista dedinji. Iz tega razloga so tudi njune navedbe in navedbe njune odvetnice na zapisniku naroka z dne 12. 4. 2021 brezpredmetne.

Pritožnica podaja obširne pritožbene navedbe v zvezi z oporoko zapustnice z dne 29. 12. 2010 in pravdnim postopkom po tožbi na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe z dne 18. 11. 1998, ki jo je vložila zapustnica. Navaja, da je bila tožba na Okrožnem sodišču v Ljubljani II P 1722/2012, ki jo je vložila C. C., protizakonito zavržena. Pooblastilo C. C. kot uradno zakonsko veljavno priznava sodna izvedenka E. E., medtem ko je psihiater F. F. podal krivo pisno izpoved. Povzema mnenje izvedenke E. E. ter zatrjuje, da so vsa pravdna dejanja CSD v navedeni pravdi brez pomena, brez pomena je tudi odvzem poslovne sposobnosti C. C. 3. A. A. in B. B. se pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Predlagata, da sodišče prve stopnje samo spremeni sklep tako, da postopka ne prekine in ugotovi vrednost zapuščine in nujni delež, oziroma na pravdo napoti C. C. Podredno predlagata, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, podredno, da na pravdo na ugotovitev dedne pravice napoti C. C. Pritožnici povzemata ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da sta navedli, da je C. C. prejela tudi 1/3 dveh nepremičnin, parc. št. 2104 in 2105, k.o. ..., C. C. pa je navedla, da naj bi svoj delež odslužila na podlagi doživljenjske preskrbovalne pogodbe z dne 8. 7. 2009. Opozarjata, da bi lahko sodišče iz predloženih listin s strani C. C. in z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, da se je C. C. v zemljiško knjigo pri omenjenih nepremičninah vpisala kot lastnica do 1/3 pred smrtjo zapustnice, torej ne na podlagi pogodbe o doživljenjskem preživljanju, pač pa na podlagi darilne pogodbe z 8. 7. 2009 oziroma na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2374/2016-II z dne 1. 4. 2019. Pritožnici sta opozarjali, da je šlo za darilo, vendar s pravnim naslovom nista razpolagali, ker ga C. C. ni predložila. Po prejemu izpodbijanega sklepa je dedinja A. A. podala prošnjo za posredovanje listin in na tej podlagi ji je sodišče izročilo citirano sodbo. Jasno je, da je šlo za darilno pogodbo in ne za pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Darilno pogodbo bi sodišče moralo upoštevati pri izračunu nujnega deleža in že na podlagi take darilne pogodbe bi lahko ugotovilo, da je nujni delež C. C. izpolnjen. Prejela je 1/3 nepremičnin, nujni delež pa znaša 1/6. Res sta ostali dedinji prejeli še nekaj nezazidljivih gozdnih površin, vendar je vrednost teh zanemarljiva v primerjavi z vrednostjo nepremičnin, ki jih je prejela C. C. Sodišče sploh ne bi smelo prekiniti postopka, pač pa bi moralo samo izračunati vrednost nepremičnin in vrednost, ki jo je prejela C. C. Pritožnici sta res zatrjevali še druga darila, vendar so ta darila dejansko irelevantna.

Sodišče bi sicer moralo na pravdo napotiti C. C., ki je zatrjevala, da je prejela nepremičnino na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, čeprav je jasno, da je šlo za darilno pogodbo. To nesporno izhaja tudi iz prej navedene sodbe. Ker sta pritožnici trdili, da posel ni bil odplačen, bi moralo sodišče ugotoviti, ali so med strankami sporna dejstva, ki vplivajo na velikost dednega deleža. Razlogov o tem sklep ne vsebuje. Sklep je zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče bi namreč moralo ugotoviti, ali in katera dejstva so med dediči sporna in če bo med njimi spor o odločilnih dejstvih glede vračunanja oziroma odplačnosti pogodbenega razpolaganja, dediča, katerega pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo.

4. Pritožba C. C. je delno, pritožba A. A. in B. B. pa v celoti utemeljena.

_Glede odločitve o 1. do 3. točki izreka izpodbijanega sklepa_

5. Sodišče druge stopnje je s sklepom z dne 16. 9. 2020 razveljavilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo 28. člena ZD in ni upoštevalo, da je C. C. uveljavljala nujni dedni delež (prikrajšanje). Opozorilo je na 28. člen ZD, ki določa, kako se nujni dedni delež izračuna, v primeru prikrajšanja nujnega dednega deleža se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni dedni delež. Vrnjeni del se s sklepom o dedovanju dodeli nujnemu dediču, čigar dedni delež je prikrajšan. V primeru soglasja med dediči oziroma privolitve v vračilo se namreč (zatrjevano) prikrajšanje lahko odpravi že v zapuščinskem postopku (v konkretnem primeru z vračilom daril) in poseben pravdni postopek zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni potreben.3

6. V ponovljenem postopku sta A. A. in B. B. vračilu daril v zapuščino nasprotovali (v vračilo daril torej nista privolili) in hkrati zatrdili, da je delež dedinje C. C. izpolnjen, ta pa je temu nasprotovala. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu povzelo navedbe A. A. in B. B. glede izpolnjenosti dednega deleža C. C., ker je v času življenja zapustnice prejela več vrednih daril (3. točka obrazložitve), s čimer se dedinja C. C. ni strinjala. Zaključilo je, da so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (napotitev po 210. členu ZD) in na pravdni postopek z izpodbijanim sklepom napotilo A. A. in B. B. 7. Takšni odločitvi, kot je bilo že povzeto, nasprotujejo vse pritožnice. Dedinja C. C. utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi A. A. in B. B. na pravdni postopek. Obe sta se namreč ob opozorilu na nepreklicnost dedne izjave dediščini v svojem imenu in v imenu svojih potomcev odpovedali. V takem primeru se šteje, da niti dedič4 niti njegovi potomci v času smrti zapustnika niso obstajali.5 V primeru, da se dedič dediščini odpove, zato prekinitev zapuščinskega postopka zaradi spornih dejstev (od katerih je odvisna kakšna pravica strank) med tistim, ki se je dediščini odpovedal in ostalimi dediči ni le nesmotrna, ampak praviloma za prekinitev postopka in napotitev na pravdni postopek v ZD tudi ni podlage.6 Ker se šteje, da niti dedič niti njegovi potomci v času smrti zapustnika niso obstajali, pa v poštev tudi ne pride prekinitev zapuščinskega postopka zaradi napotitve C. C. na pravdo na vračilo daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža po 1. točki 212. člena ZD. Po tej točki namreč sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in stranke napoti na pravdo, če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, med drugim o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, kamor lahko uvrstimo tudi primer vračila daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža.7 Ker v konkretnem primeru zaradi odpovedi dediščini ne gre (več) za spor med dediči, se zahtevki uveljavljajo v posebni pravdi, neodvisno od zapuščinskega postopka.

8. Odločitvi o prekinitvi postopka nasprotujeta tudi A. A. in B. B., ker menita, da napotitev sploh ni potrebna oziroma je napačna in bi bilo treba na pravdo napotiti C. C. Trditvam A. A. in B. B., da je šlo glede solastniškega deleža 1/3 na parc. št. 2014 in 2015, obe k. o. ..., za darilo zapustnice C. C., je namreč ta nasprotovala le z navedbo, da je na podlagi doživljenjske preskrbovalne pogodbe z dne 8. 7. 2009 po tej pogodbi delež odslužila in ni od C. C. v dar dobila nobene nepremičnine oziroma parcele. A. A. in B. B. pa pritožbi prilagata sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2374/2016-II,8 ter trdita, da je iz sodbe razvidno, da je šlo za darilno pogodbo. Ker je bilo treba sklep sodišča prve stopnje glede prekinitve postopka in napotitve na pravdo razveljaviti iz predhodno navedenih razlogov, se sodišče druge stopnje do teh navedb ne opredeljuje.9 Prav tako se ne opredeljuje do njunih ostalih navedb, saj niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

_Glede odločitve o četrti točki izreka izpodbijanega sklepa_

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu glede oporoke zapustnice z dne 29. 12. 2010 navedlo pravilne ugotovitve. Ugotovilo je, da je oporoka veljavna, saj jo je oporočiteljica lastnoročno napisala in podpisala, izjav A. A. in B. B. glede veljavnosti oporoke pa zaradi njune odpovedi dediščini ni upoštevalo. Ugotovilo je, da premoženje, s katerim je zapustnica razpolagala v oporoki, ne sodi v zapuščino, saj je zapustnica to premoženje odsvojila že za časa življenja. Darilne pogodbe z dne 18. 11. 1998 ni pravno veljavno razveljavila (glej 13. točko obrazložitve), razveljavljena pa tudi ni bila z oporoko. Nepremičnine, s katerimi je zapustnica razpolagala v oporoki, tako ne sodijo v zapuščino in je oporočno razpolaganje brez pravnega učinka. Ker je torej sodišče ugotovilo, da je oporoka veljavna, razloga za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi pravde na (ne)veljavnost oporoke ni. Ker sta se A. A. in B. B. dedovanju odpovedali, njuna izjava glede veljavnosti oporoke ni več relevantna. Odločitev sodišča, da se predlog dedinje C. C. za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi odstopa oporoke zapustnice na pravdo zavrne, je zato pravilna.

Navedba, da naj bi bilo pooblastilo D. D., ker sta se A. A. in B. B. dedovanju odpovedali, neveljavno, ni utemeljena, saj gre za razmerje med njima in odvetnico. Ostale obširne pritožbene navedbe C. C. glede pravnomočno končanega pravdnega postopka II P 1722/2012 in izvedeniških mnenj iz drugih postopkov za odločitev niso pravno relevantne, zato sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10. Ob povedanem je sodišče druge stopnje pritožbi C. C. delno, pritožbi A. A. in B. B. pa v celoti ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 1. do 3. točki izreka razveljavilo. V ostalem delu je pritožbo C. C. zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu (v 4. točki izreka) sklep potrdilo. Odločitev temelji na 2. in 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

11. V skladu s 174. členom ZD nosita A. A. in B. B. sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1 V nadaljevanju jih sodišče označuje kot A. A. in B. B. oziroma pritožnici. 2 V pritožbi je navedeno, da je vložena po pooblaščencu G. G., ki je zastopal C. C. pred sodiščem prve stopnje, ni pa izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, da bi jo lahko zastopal tudi pred sodiščem druge stopnje (tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 163. členom Zakona o dedovanju, ZD). Ker je pritožbo podpisala (tudi) pritožnica C. C., je pritožba popolna in jo je sodišče druge stopnje vsebinsko obravnavalo. 3 Primerjaj V. Rijavec, Dedovanje: procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1999, str. 238. 4 ZD govori o dedičih tudi v primeru, ko se ti dediščini odpovedujejo (primerjaj četrti odstavek 28. člena ZD). 5 Kreč-Pavić, Komentar zakona o nasleđivanju sa sudskom praksom, Narodne novine, Zagreb, 1964, str 136. Če se je dedič odpovedal dediščini samo v svojem imenu, pa se šteje, kakor da (on) sploh ni bil dedič (četrti odstavek 133. člen ZD). 6 Prekinitev postopka zaradi napotitve na pravdo ne pride v poštev, če oseba nima statusa udeleženca, prav tako ni treba upoštevati dedičev, ki so se odpovedali dediščini (razen če se spor nanaša na vprašanje veljavnosti odpovedi dedovanju), V. Rijavec, Dedovanje: procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1999, str. 230. 7 Prav tam, str. 239. 8 Ta je predložena pravočasno, saj sta pritožnici na podlagi napotitvenega sklepa izkazali upravičen interes za pridobitev sodbe iz zbirke listin zemljiške knjige. 9 Pritožnici sta tako uspeli s predlogom na razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in sta bili s pritožbo glede na končni rezultat v celoti uspešni.