Jedro

Ker iz razlogov obeh predloženih sodb ne izhaja, da bi sodišči nižjih stopenj obravnavali tudi dokazni predlog za zaslišanje strank, ni jasno, ali je tožena stranka tak dokazni predlog sploh podala. V okviru pojasnjene procesne skrbnosti bi moral predlagatelj pojasniti, zakaj v predlogu za dopustitev revizije uveljavlja procesno kršitev v zvezi z neizvedbo drugega dokaznega predloga (zaslišanju strank), kot tistega, o katerem sta odločali sodišči nižjih stopenj (zaslišanju prič). Ker tega ni storil zatrjevana procesna kršitev v zvezi s prvim zastavljenim vprašanjem ni opredeljena v zadostni meri, da bi bila sposobna za obravnavo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njena pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku na plačilo stroškov zastopanja ugodilo.

2. Iz vsebine predloga za dopustitev revizije izhaja, da tožena stranka kot pomembni izpostavlja dve pravni vprašanji, ki se obe nanašata na zatrjevane kršitve postopka: vprašanje, ali je zaradi neizvedbe predlaganega dokaza z zaslišanjem strank podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in vprašanje, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sta sodišči nižjih stopenj šteli, da je tožena stranka prekludirana pri uveljavljanju ugovora glede obsega opravljenega dela tožeče stranke.

3. Iz narave pravnega sredstva, še posebej izrednega, izhaja, da mora vlagatelj tega sredstva izkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo obravnavo. To pomeni, da sta tako trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dopustitev revizije na strani predlagatelja. Od njega se torej zahteva zadostna procesna skrbnost. Upoštevati mora, da se predlog za dopustitev revizije vlaga neposredno pri Vrhovnem sodišču, ki pri odločanju o predlogu pred seboj nima celotnega spisa v zadevi, temveč zgolj listine, ki jih predloži predlagatelj.

4. V obravnavanem primeru je predlagatelj predlogu za dopustitev revizije predložil izvoda prvostopenjske in drugostopenjske sodbe. Iz razlogov obeh sodb je razvidno, da sta sodišči nižjih stopenj zavrnili dokazni predlog za zaslišanje prič, medtem ko predlagatelj „sodišču“ očita, da je storilo procesno kršitev z opustitvijo izvedbe dokaznega predloga za zaslišanje strank. Ker iz razlogov obeh predloženih sodb ne izhaja, da bi sodišči nižjih stopenj obravnavali tudi dokazni predlog za zaslišanje strank, ni jasno, ali je tožena stranka tak dokazni predlog sploh podala. V okviru zgoraj pojasnjene procesne skrbnosti bi moral predlagatelj pojasniti, zakaj v predlogu za dopustitev revizije uveljavlja procesno kršitev v zvezi z neizvedbo drugega dokaznega predloga (zaslišanju strank), kot tistega, o katerem sta odločali sodišči nižjih stopenj (zaslišanju prič). Ker tega ni storil, je revizijsko sodišče štelo, da zatrjevana procesna kršitev v zvezi s prvim zastavljenim vprašanjem ni opredeljena v zadostni meri, da bi bila sposobna za obravnavo.

5. Zahteva po „natančnem in konkretnem“ opisu procesne kršitve iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP pomeni tudi, da mora predlagatelj sporno stališče sodišča druge stopnje predstaviti v okoliščinah konkretnega primera. Pri tem ne zadošča ponovitev stališč iz prvostopenjskega postopka in pritožbe, ampak je potrebno soočenje z odgovorom drugostopenjskega sodišča na njegove očitke(1). Temu pogoju predlagatelj v zvezi z drugim zastavljenim vprašanjem ni zadostil. Sodišče druge stopnje je namreč argumentirano obrazložilo, zakaj meni, da je tožeča stranka prekludirana z ugovorom glede obsega opravljenega dela, kakor tudi, zakaj meni, da tožena stranka ni izkazala, da brez svoje krivde obsega tožnikovega zaračunanega dela ni mogla izpodbijati že prej. Tožena stranka pa v predlogu za dopustitev revizije, kljub stališču sodišča druge stopnje, da bi lahko ugovarjala obsegu opravljenega dela že pred prvim narokom ali vsaj (v okviru utemeljitve opravičila prekluzije) do tedaj navedla, da ne razpolaga s specifikacijo računov, zgolj pavšalno navaja (in ponavlja), da pred predložitvijo sporne specifikacije ni mogla podati zadevnega ugovora.

6. Upoštevaje razloženo je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP predlog za revizijo zavrglo.

Op. št. (1): Tako že civilni oddelek VS RS v sklepu II DoR 58/2010.