Jedro

V obravnavanem sporu sta stranki v 8. členu Pogodbe sami uredili posledice odpovedi kreditne pogodbe. Tako sta v Pogodbi jasno določili, da zamuda s plačilom preide v težjo kršitev pogodbe, ki lahko po izbiri kreditodajalca vodi do odstopa od pogodbe (odstopno upravičenje). Prav ta razlog pogodbene razveze je namreč še posebej pogost pri kreditnih pogodbah. Zaradi kršitve pogodbene obveznosti je tožnica pridobila pravico zahtevati predčasno izpolnitev obveznosti, to je povrnitev preostalega dolga.

Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da se je druga toženka zavezala za izpolnitev obveznosti vračila celotnega kredita oziroma za izpolnitev „vseh obveznosti po pogodbi“, za kar je prevzela poroštvo. Ker iz Pogodbe ne izhaja, da bi druga toženka svojo poroštveno zavezo omejila, odgovarja tudi za predčasno zapadlo obveznost, ki je posledica odstopnega upravičenja tožnice, kot je bilo to izrecno dogovorjeno v 8. členu Pogodbe (četrti odstavek 1017. člena OZ).

Izrek

Revizija se zavrne.

Druga toženka je dolžna tožnici povrniti 832,04 EUR njenih stroškov revizijskega postopka, v petnajstih dneh (v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti).

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je ohranilo v veljavi sklep o izvršbi, na podlagi katerega sta bili toženki dolžni vrniti nakazani kredit v višini 10.012,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Presodilo je, da je bila s sklenjeno Pogodbo o dolgoročnem kreditu določena tudi obveznost predčasnega vračila kredita zaradi neplačila zapadlih kreditnih obveznosti.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo druge toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je na predlog druge toženke s sklepom III DoR 103/2013-8 z dne 12. 2. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja: Ali je s stališča pravilne uporabe drugega odstavka 270. člena OZ mogoče zoper poroka iz posojilne pogodbe utemeljeno uveljavljati zahtevek na podlagi razdrte posojilne pogodbe med upnikom in dolžnikom - razdrte iz razloga, ker je upnik od posojilne pogodbe odstopil?

4. Na podlagi navedenega sklepa je druga toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Predlagala je, da se reviziji ugodi in sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek s stroškovno posledico.

5. Tožnica je na revizijo odgovorila in predlagala, da jo Vrhovno sodišče zavrne.

6. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Presoja utemeljenosti revizije

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - tožnica kot kreditodajalka, prva toženka kot kreditojemalka in druga toženka kot solidarni porok so dne 11. 9. 2008 sklenile Pogodbo o dolgoročnem kreditu št. 482/08-8545880 (v nadaljevanju Pogodbo), na podlagi katere je tožnica izplačala prvi toženki znesek 10.000,00 EUR; - prva toženka svojih obveznosti po Pogodbi ni izpolnjevala, zato je tožnica od Pogodbe 16. 6. 2009 odstopila in zahtevala od toženk vračilo izplačanega kredita (glavnice) skupaj z obrestmi; - v drugem odstavku 4. člena Pogodbe je bilo določeno, da druga tožnica kot solidarni porok in plačnik jamči „za vse obveznosti po tej pogodbi“; - v 8. členu Pogodbe je bila določena pravica banke do odpovedi „kredita“ in uveljavljanja vračila vsega koriščenega kredita, skupaj z obrestmi in drugimi terjatvami, v primerih kreditojemalčevega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti; - tretji odstavek 8. člena Pogodbe je določal, da so kreditojemalec ter morebitni solidarni poroki in plačniki seznanjeni in izrecno soglašajo, da v primeru predčasne zapadlosti terjatve, kot dokaz zapadlosti terjatve, zadostuje pisna izjava Banke (tožnice) vsem dolžnikom po tej pogodbi, z navedbo dneva zapadlosti terjatve.

8. Bistvo revizije se nanaša na očitek zmotne uporabe 270. člena Obligacijskega zakonika (pred tem in v nadaljevanju OZ), ker naj bi pritožbeno sodišče glede na tožničin odstop od Pogodbe ne upoštevalo, da je zaradi razveze pogodbe prenehala njena akcesorna poroštvena obveznost. 9. V obravnavanem sporu sta stranki v 8. členu Pogodbe sami uredili posledice odpovedi kreditne pogodbe. Tako sta v Pogodbi jasno določili, da zamuda s plačilom preide v težjo kršitev pogodbe, ki lahko po izbiri kreditodajalca vodi do odstopa od pogodbe (odstopno upravičenje).(2) Prav ta razlog pogodbene razveze je namreč še posebej pogost pri kreditnih pogodbah. Zaradi kršitve pogodbene obveznosti je tožnica pridobila pravico zahtevati predčasno izpolnitev obveznosti, to je povrnitev preostalega dolga.(3) Ker je bila v 8. členu Pogodbe določena odstopna pravica tožnice ter je bila kot posledica dogovorjena posebna modaliteta vračanja kredita, pa je zmotno revidentkino stališče o povrnitvi prejetega kredita na kondikcijski podlagi.

10. Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da se je druga toženka zavezala za izpolnitev obveznosti vračila celotnega kredita oziroma za izpolnitev „vseh obveznosti po pogodbi“, za kar je prevzela poroštvo (4. člen Pogodbe). Ker iz Pogodbe ne izhaja, da bi druga toženka svojo poroštveno zavezo omejila, odgovarja tudi za predčasno zapadlo obveznost, ki je posledica odstopnega upravičenja tožnice, kot je bilo to izrecno dogovorjeno v 8. členu Pogodbe (četrti odstavek 1017. člena OZ).(4) Zaradi dogovora o predčasni dospelosti preostalih obrokov kredita kot sankcije za kršitev pogodbene obveznosti, je tožnica (tudi) zoper drugo toženko utemeljeno uveljavljala tožbeni zahtevek navkljub (že) razvezani kreditni pogodbi. Čeprav je bila Pogodba razvezana in stranki prosti svojih obveznosti, je namreč dogovor o predčasnem poplačilu kredita še vedno učinkoval. V tem obsegu pa je bila (v višini kredita) zajeta tudi poroštvena zaveza druge toženke (prim. prvi in četrti odstavek 1017. člena OZ v povezavi s 4. in 8. členom Pogodbe). Tako je, glede na vsebino poroštvene izjave v tej zadevi, tožnica utemeljeno uveljavljala tožbeni zahtevek (tudi) zoper drugo toženko, čeprav je (tožnica) od Pogodbe (že) odstopila.

11. Iz obrazloženega izhaja, da 270. člen OZ v tej zadevi ni pravno relevanten, saj je bila pogodbeno dogovorjena posebna modaliteta vračanja kredita, pri čemer do prenehanja poroštva ni prišlo.

Odločitev o reviziji

12. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe, ki so bile po njegovi materialnopravni presoji bistvene za odločitev. Ker se po obrazloženem uveljavljani revizijski razlog ni izkazal za utemeljenega, je Vrhovno sodišče revizijo v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo (I. točka izreka).

13. Ker druga toženka z revizijo ni uspela, mora tožnici povrniti potrebne stroške revizijskega odgovora (155. člen ZPP) – II. točka izreka. Gre za priglašene stroške, ki v seštevku (skupaj z davkom na dodano vrednost) znašajo 832,04 EUR.

14. Od priznanih stroškov gredo tožnici za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 - Pravna mnenja I/2006) – II. točka izreka.

Op. št. (2): Več o tej glej tudi Plavšak, N., Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo, 2012, št. 8, str. 1617 in nasl. Op. št. (3): Prim. 15. člen Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-1); prim. tudi sodbi VS RS II Ips 102/2009 z dne 14. 4. 2011 in III Ips 33/2011 z dne 20. 10. 2011; Podgoršek, B., Neposredna izvršljivost notarskega zapisa kreditne pogodbe, Pravosodni bilten, št. 3, 2015, str. 88. Op. št. (4): Prim. tudi Cigoj, S., Komentar obligacijskih razmerij, 4. knjiga, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, 1986, str. 2647 in nasl.