Jedro

Če je pogodba razvezana, sta stranki prosti svojih obveznosti, vendar je stranka, ki je izpolnila svojo pogodbeno zavezo, upravičena do vrnitve tistega, kar je dala (prvi in drugi odstavek 111. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Stranka, ki vrača denar, mora plačati tudi obresti od dneva, ko je prejela izplačilo (peti odstavek 111. člena OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Druga toženka mora v petnajstih dneh povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 678,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od šestnajstega dne).

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1 z dne 8.12.2009 v veljavi za plačilo zneska 10.012,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 9.416,72 EUR od 1.11.2009 dalje in od zneska 595,92 EUR od 25.11.2009 dalje ter za plačilo stroškov izvršilnega postopka v višini 56,00 EUR s pp. Sodišče prve stopnje je tudi odločilo, da se tožbeni zahtevek zavrne za zakonske zamudne obresti od zneska 595,92 EUR od 1.11.2009 do 24.11.2009 in je v tem delu omenjeni sklep o izvršbi razveljavilo. Poleg tega je sodišče prve stopnje še odločilo, da sta dolžni toženi stranki povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 1.462,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka petnajstdnevnega roka dalje.

Zoper to sodbo (ugodilni del) se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila druga toženka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, stroške postopka pa naloži v plačilo tožeči stranki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po mnenju pritožbe je primarno vprašanje tega postopka v tem, na podlagi katere verodostojne listine tožeče stranke je sodišče sploh vodilo predmetni postopek. Tožeča stranka je namreč predlog za izvršbo vložila na podlagi listine z oznako kredit št. 8 z dne 31.10.2009. Listine s tako oznako v sodnem spisu ni in je tožeča stranka tekom postopka sploh ni predložila. Poleg tega takšna listina po nobenem predpisu tudi ni verodostojna listina. Tožeča je v postopku predložila poleg pogodbe o dolgoročnem kreditu z dne 11.9.2008 tudi listino z nazivom 122-krediti po listanje stanj na dan 31.10.2009. V tej zvezi pa je treba opozoriti, da tožeča stranka predloga za izvršbo očitno ni vložila na podlagi te listine. Tako je ohranitev sklepa o izvršbi na podlagi takšnega postopanja tožeče stranke nedvomno nepravilna. Poleg tega se tožeča stranka sklicuje izključno na terjatev, ki jo uveljavlja v tem postopku iz pogodbe o dolgoročnem kreditu. Tožeča stranka pa je od te pogodbe odstopila, zato nedvomno ne obstaja več pravna podlaga, da tožeča stranka uveljavlja svoj zahtevek na podlagi takšnega razvezanega pravnega posla. S prenehanjem glavne obveznosti je ugasnilo tudi poroštvo. Tožeča stranka ni uveljavljala terjatve na povračilo posojenega zneska skupaj z obrestmi.

Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu vložila odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

Pritožba druge toženke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. V konkretnem primeru se je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine prevesil v pravdni postopek (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), zato nimajo pritožbeni razlogi v smeri, da v izvršbi predložena listina (kreditna pogodba) ni verodostojna listina (oz., da v izvršbi ni bila predložena listina, ki predstavlja podlago za iztoževano terjatev, to je 112-krediti po listanje stanj na dan 31.10.2009), nobene pravno relevantne teže. V pravdnem postopku, ki je sledil predhodnemu postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, je namreč tožeča stranka pravočasno navedla pravno pomembne trditve ter predložila ustrezna dokazila (tožeča stranka je zaradi neplačevanja kreditnih obrokov po kreditni pogodbi s strani tožene stranke v skladu s kreditno pogodbo odstopila od pogodbenega razmerja ter v pravdi zahteva vrnitev danega: od prve toženke kot kreditojemalke in od druge toženke kot solidarne porokinje in plačnice). Na takšno procesno gradivo se je sodišče prve stopnje upravičeno naslonilo, zato ne drži pritožbena kritika, da je stališče sodišča prve stopnje glede pravne in dejanske podlage iztoževanega zahtevka v nasprotju z izvajanji tožeče stranke. Če je pogodba razvezana, sta stranki prosti svojih obveznosti, vendar je stranka, ki je izpolnila svoje pogodbeno zavezo, upravičena do vrnitve tistega, kar je dala (prvi in drugi odstavek 111. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Stranka, ki vrača denar, mora plačati tudi obresti od dneva, ko je prejela izplačilo (peti odstavek 111. člena OZ). Druga toženka pa se je s pogodbo zavezala (4. člen), da bo tožeči stranki izpolnila veljavno in zapadlo obveznost prve toženke, če tega ta ne bi izpolnila (112. člen OZ).

Sodišče prve stopnje je poleg tega (temelja iztoževane terjatve) tudi pravilno ugotovilo in prepričljivo obrazložilo (česar pritožba niti konkretno ne izpodbija), da je tožbeni zahtevek utemeljen tudi po višini, zato je pritožbeno sodišče pritožbo prve toženke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo stroške pritožbenega postopka v skupnem znesku 678,72 EUR s pp (nagrada za postopek po tarifni številki 3210 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT v višini 545,60 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR ter zahtevani 20% DDV na odmerjeno odvetniško nagrado).