Jedro

Za prevzem dolga (s katerim stopi prevzemnik dolga na mesto prejšnjega dolžnika, ki je s tem prost svoje obveznosti - glej 429. člen OZ) je bistvena predpostavka ta, da upnik vanj privoli. Če (oziroma dokler) ne privoli, ima pogodba o prevzemu dolga učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve (5. odstavek 427. člena OZ).

Toženčevo pritožbeno sklicevanje, češ da je kot prava nevešča stranka menil, da je izjava o prevzemu dolga zadosten dokaz za prevzem dolga, je brezpredmetno. Ta okoliščina ne more imeti nobenega vpliva na dejstvo, da do prevzema dolga (ker privolitev tožnice vanj ni izkazana) ni prišlo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 16.10.2014 odločilo: - da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 33147/2014 z dne 17.3.2014 v veljavi v prvem odstavku za znesek 967,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 898,31 EUR od dne 27.2.2014 do plačila, od zneska 69,18 EUR pa od 13.3.2014 do plačila, in v celoti v tretjem odstavku izreka sklepa (I. točka izreka), - da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 33147/2014 z dne 17.3.2014 razveljavi v prvem odstavku za zakonske zamudne obresti od zneska 69,18 EUR od 27.2.2014 do 12.3.2014 in da se v tem obsegu zahtevek zavrne (II. točka izreka), - da je dolžan toženec tožnici v roku 8 dni od prejema sodbe povrniti njene nadaljnje stroške postopka v znesku 88,50 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožil toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Pritožbi prilaga sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 28.3.2014 in navaja, kaj iz njega izhaja. Poudarja, da je bila uporabnik telefona T. G., ki mu je obljubila, da bo vse obveznosti poravnala. Sam je na tožničinem sedežu pojasnil razmerje med njim in T. G. Tožnica je v to razmerje privolila. Kot prava nevešča stranka je bil prepričan, da je izjava o prevzemu dolga z dne 18.7.2013 (ki je bila potrjena s strani Upravne enote Ljubljana) zadosten dokaz o prevzemu dolga s strani T. G. 3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku)(1). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.(2) Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oz. je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je v 14. točki izpodbijane sodbe pravilno obrazložilo naravo oziroma razlike med institutoma prevzema dolga (pravilno pogodbe o prevzemu dolga), urejenega v 427. in naslednjih členih OZ,(3) na katerega se v tem postopku sklicuje toženec, in prevzema izpolnitve (urejenega v 434. členu OZ), pri katerem gre „zgolj“ za razmerje med dolžnikom in prevzemnikom dolga (medtem ko je v razmerju do upnika še naprej zavezan le dolžnik). Za prevzem dolga (s katerim stopi prevzemnik dolga na mesto prejšnjega dolžnika, ki je s tem prost svoje obveznosti - glej 429. člen OZ) je bistvena predpostavka ta, da upnik vanj privoli.(4) Sodišče prve stopnje je v 15. točki natančno pojasnilo, zakaj taka privolitev upnika (to je tožnice) v konkretnem primeru ni izkazana. Toženčevo pritožbeno nestrinjanje s temi ugotovitvami oziroma vztrajanje pri svojih trditvah (stališču) pomeni izpodbijanje dejanskega stanja, kar pa (kot je bilo predhodno poudarjeno) v sporih majhne vrednosti ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga. Njegovo pritožbeno sklicevanje, češ da je kot prava nevešča stranka menil, da je izjava o prevzemu dolga z dne 18.7.2013 zadosten dokaz za prevzem dolga (s strani T. G.), pa je brezpredmetno.(5) Ta okoliščina ne more imeti nobenega vpliva na dejstvo, da do prevzema dolga (upoštevaje prej omenjene zakonske predpostavke oziroma neprivolitev upnika/tožnice) ni prišlo.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani(6) in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami (v nadaljevanju ZPP) Op. št. (2): Na kar je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijane odločbe tudi opozorilo.

Op. št. (3): Obligacijski zakonik,Ur. l. RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami (v nadaljevanju OZ) Op. št. (4): Če (oziroma dokler) ne privoli, ima pogodba o prevzemu dolga učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve (5. odstavek 427. člena OZ).

Op. št. (5): Takšno je tudi (novo in že zato neupoštevno) pritožbeno sklicevanje na vsebino sklepa Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 28.3.2014 (pri čemer sploh ni pojasnjeno, kaj naj bi se s tem točno dokazovalo). Ugotovitve razvidne iz obrazložitve sklepa, češ da naj bi T. G. dolg, ki je nastal iz predmetnega naročniškega razmerja, prevzela nase, na razmerje (kot je bilo predhodno poudarjeno) upnik (tožnica) dolžnik (toženec) nima (ker tožnica v to ni privolila) nobenega vpliva.

Op. št. (6): Oziroma (pravilneje) ker so bodisi nedopustni bodisi nerelevantni.