Jedro

Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti v obravnavani zadevi uporabljene metode izračuna (višine) denarne rente.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti v obravnavani zadevi uporabljene metode izračuna (višine) denarne rente.

Obrazložitev

1. Tožnik od sodišča zahteva, naj razsodi, da mu je toženec dolžan plačati odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki jo je utrpel 8. 3. 2004, ko se je kot voznik tovornega vozila zelo hudo poškodoval v prometni nesreči. 2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 44.517,57 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter plačevati mesečno rento v znesku 222 EUR od 1. 2. 2008 dalje, vsakega petnajstega dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo v obrestnem delu, sicer pa pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženca zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo je tožnik na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer v zvezi s pravnomočno odločitvijo glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki odstopa od sodne prakse tako Vrhovnega sodišča RS kot tudi višjih sodišč, ter v zvezi s pravnomočno odločitvijo glede višine mesečne denarne rente, pri čemer gre za vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ni. Opozarja, da že iz zadev, ki jih je za primerjavo navedlo sodišče druge stopnje, izhaja, da so oškodovanci v podobnih primerih dobili višje odškodnine. Pri odločitvi o višini mesečne rente pa je sodišče dohodek, ki ga je tožnik dobival pred škodnim dogodkom, delilo z dva, ker naj bi bil tožnik kot invalid III. kategorije sposoben za delo štiri ure dnevno. O takšnem načinu določanja mesečne rente tožnik ni našel nobene sodne prakse. Prepričan je, da bi bilo treba pri tej presoji upoštevati vse okoliščine primera, in sicer da je njegova življenjska aktivnost zmanjšana za 38-40 %, da zaradi posledic poškodbe ne najde zaposlitve in je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje ter da je bil on tisti, ki je preživljal družino. Tožnik dejansko ni zmožen za nobeno delo, pri njem niso podane niti subjektivne zmožnosti niti objektivne možnosti, da bi bil kakorkoli še pridobitno sposoben. Pravnomočna odločitev, po kateri prejema 222 EUR mesečne rente in 192,48 EUR (delne) invalidske pokojnine, pomeni, da ima bistveno manjši mesečni dohodek, kot pa znaša zakonsko določena minimalna plača v Republiki Sloveniji. Sodišči nižjih stopenj bi morali pri določanju višine mesečne rente upoštevati ne le odločbo ZPIZ, temveč tudi izvedensko mnenje ter ostale podatke v spisu. Tožnik je dejansko nezaposljiva oseba, ki nikakor ne more ustvarjati dohodkov.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).