Jedro

Dvigalo na tovornjaku deluje ob tem, ko tovornjak stoji, in sicer (razen izjem) preko pogonske moči tovornjaka, vendar zgolj zato ne gre za „samovozni delovni stroj.“ Ta opredelitev je namenjena, tako kot je delno navedlo že sodišče druge stopnje, nakladalnikom, viličarjem, rovokopačem, bagrom, buldožerjem in podobnim strojem – strojem, ki se sami premikajo oziroma vozijo, ne pa tudi tovornjakom s kesonom ter dodatnim hidravličnim dvigalom – vozilom, pri katerih je dviganje bremen le dodatna in ne osnovna funkcija.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da plača tožniku 41.730,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2008 do plačila, zavrnilo višji zahtevek v višini 1.422,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 6.776,24 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Gre za drugo odločitev sodišča prve stopnje, saj je to sodišče ob prvem sojenju naložilo sedanji toženi stranki in tožnikovemu delodajalcu, da tožniku solidarno povrneta 43.152,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (sodba Delovnega sodišča v Celju Pd 791/2008-78 z dne 21. 9. 2010), vendar je nato Višje delovno in socialno sodišče s sklepom ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje, kolikor se je nanašala na to stranko razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (sklep Pdp 1385/2010 z dne 17. 3. 2011).

3. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik 29. 2. 2008 s hidravličnim dvigalom (gre za dvigalo P., ki se je nahajalo na tovornjaku I. z nosilnostjo nad 15 ton) razlagal gradbene mreže in pri tem prekoračil dovoljeno mejo približevanja daljnovodu, zaradi česar je prišlo do preskoka električnega toka in poškodbe tožnika. Ugotovilo je krivdno odgovornost delodajalca zaradi opustitve varstvenih pravil, brez sokrivde tožnika. Tožnikov delodajalec je imel sklenjeni polici za zavarovanje splošne odgovornosti, št. 0422369 in polico za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, št. 00512784. Sodišče je presodilo, da ni podana odgovornost tožene stranke iz zavarovanja po polici za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, saj ni prišlo do telesne poškodbe tožnika v prometni nesreči tovornega vozila, ki je bilo zavarovano po tej polici, temveč je ugotovilo odgovornost po polici za zavarovanje splošne odgovornosti, ki je bilo sklenjeno po pogojih in klavzulah 01-ODG-01/06 in 03-ODG-01/06. Ker se polica sklicuje na splošne pogoje za zavarovanje odgovornosti, je dodatno ugotovilo, da je po 1. členu teh pogojev (št. 01-ODG-01/06) v zavarovanje vključena tudi odgovornost zaradi uporabe in posesti zemljišč, zgradb in prostorov, ki se uporabljajo izključno za namene dejavnosti, s tem pa je krita tudi odgovornost iz posesti osebnih in tovornih dvigal (2. točka drugega odstavka 1. člena), medtem ko so po 13. točke tretjega odstavka 3. člena izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki nastajajo v zvezi z uporabo in posestjo zračnih in vodnih plovil ter vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon (samovoznih delovnih strojev, avto dvigal, itd.). Ugotovilo je nasprotje med tema določbama, ki ga je razlagalo v korist sklenitelja zavarovanja. Nadalje je presodilo, da uporabo dvigala na tovornem vozilu, ki je bilo v času nezgode v mirovanju, ni mogoče razlagati kot uporabe vozila na motorni pogon, samovoznega delovnega stroja ali avto dvigala. Izključitev zavarovanja po 13. točki tretjega odstavka 3. člena ni mogoče razlagati v škodo zavarovanca. Tudi v zvezi s klavzulo za dodatno kritje 03-ODG-01/06 je presodilo, da ni prišlo do izključitve zavarovanja po 4. točki drugega odstavka te klavzule, saj delodajalec tožniku ni dal „naloga za opravljanje dela v nasprotju z notranjimi akti ali veljavnimi delovnimi postopki“.

4. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijani ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje, ter odločilo, da tožnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo. V zvezi z izključitvijo zavarovanja po 13. točki tretjega odstavka 3. člena splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 je obrazložilo, da je imelo tovorno vozilo s hidravličnim dvigalom v obravnavanem primeru res delovno funkcijo, vendar to ne pomeni, da gre za samovozni delovni stroj, kot sta npr. bager ali viličar, torej po tej določbi ni prišlo do izključitve zavarovanja. Nadalje je presodilo, da škoda ni nastala zaradi motornega vozila ali samovoznega delovnega stroja, pač pa zaradi slabo organiziranega delovnega procesa in neupoštevanje ukrepov za varno delo, tako da je celotno vzročno zaporedje pri nesreči treba pripisati slabi organizaciji dela in ne uporabi tovornjaka s hidravličnim dvigalom; ne gre za primer izključitve zavarovanja iz 13. točke tretjega odstavka 3. člena splošnih pogojev. Določba splošnih pogojev bi veljala le za primere, ko je škodo povzročila izključno raba ali posest kopenskega motornega vozila ali samovoznega delovnega stroja. Soglašalo je s presojo sodišča prve stopnje, saj ni podan izključitveni razlog po 4. točki drugega odstavka klavzule 03-ODG-01/06, saj je raztovarjanje mrež tožniku odredil delodajalec in mu povedal, da mora delati počasi, takšnemu naročilu za izvršitev dela pa še ni mogoče očitati protipravnosti. Ta je podana zaradi opustitve izvedbe varnostnih ukrepov; torej iz dokaznega postopka ne izhaja, da bi bilo dano navodilo v nasprotju z delovnimi pogoji pri delodajalcu, kar posledično pomeni, da tožena stranka ne more uspešno uveljavljati izključitve zavarovalnega jamstva na podlagi izključitev iz navedene klavzule dodatnega kritja.

5. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri se uvodoma sklicuje na vse revizijske razloge. Meni, da sta sodišči druge in prve stopnje napačno tolmačili določbe splošnih pogojev ter pri tem izključitveni razlog iz 13. točke tretjega odstavka 3. člena in 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena oziroma 4. točke drugega odstavka klavzule za dodatna kritja 03-ODG-01/06. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno tolmačilo določbo 2. točke drugega odstavka 1. člena splošnih pogojev v povezavi s 13. točko tretjega odstavka 3. člena teh pogojev, češ da tožena stranka v drugem odstavku 1. člena priznava zavarovanje za osebna in tovorna dvigala, v 13. točki tretjega odstavka 3. člena pa to izključuje. Sodišče druge stopnje se do te napake tudi ni opredelilo, ni pa se opredelilo niti do izključitvenega razloga iz 13. točke tretjega odstavka 3. člena, temveč je ugotovilo, da to dvigalo v fazi delovne funkcije ne predstavlja samovoznega delovnega stroja. Tožena stranka opozarja, da je bilo tovorno vozilo med delovanjem v funkciji prav takšnega stroja, saj je do nesreče prišlo med aktivnim delovanjem tovornega vozila v funkciji delovnega stroja. Tožeča stranka bi morala dokazati drugačno funkcijo, vendar ni predlagala nasprotnega dokaza. Obrazložitev sodišča prve stopnje v zvezi z 2. točko drugega odstavka 1. člena splošnih pogojev je pravno zgrešena, saj se nanaša le na zavarovanje osebnih in tovornih dvigal. To so dvigala, ki se nahajajo v zgradbah in prostorih, ki jih zavarovanec uporablja za namen svoje dejavnosti (osebna dvigala so posebne naprave za vertikalni prevoz ljudi in blaga, tovorna dvigala pa so večje naprave) in ne hidravlična dvigala na tovornjaku. Kaj je osebno, tovorno in kaj avtodvigalo, je jasno povprečnemu človeku, zlasti pa tovorna in hidravlična dvigala na tovornjaku niso ena in ista stvar. Tožena stranka se ne strinja z zaključkom pritožbenega sodišča, zakaj ni šlo za uporabo samovoznega delovnega stroja, saj je bil tovornjak v funkciji takšnega stroja. Tovornjak ni bil v mirovanju, saj je bilo vozilo v času delovanja dvigala v pogonu; tovornjak je sicer stal na mestu, vendar je s svojim obratovanjem dajal pogon hidravličnemu dvigalu, do nezgode pa je prišlo med aktivnim delovanjem motornega vozila v funkciji delovnega stroja. Nadalje tožena stranka oporeka presoji sodišča prve stopnje, da izključitve po 13. točki tretjega odstavka 3. člena ni mogoče razlagati v škodo zavarovanca, ki je verjel, da ima z zavarovanjem odgovornosti zavarovano vse. S tem, ko je delodajalec v okoliščinah dela zapustil tožnika pri opravljanju dela pod visoko napetostnim daljnovodom, je mogoče z gotovostjo sklepati o zavestno malomarnem ravnanju delodajalca, ki se mu očita opustitev varnostnih predpisov oziroma navodil, zaradi česar je tudi napačna presoja o tem, da zavarovanje ni izključeno po 4. točki drugega odstavka klavzule za dodatna kritja 03-ODG-01/06. Opustitev skrbi kaže na hudo malomarnost delodajalca in dokazuje zavestno ravnanje proti veljavnim predpisom.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Revizija se uvodoma sklicuje na vse revizijske razloge, vendar v nadaljevanju uveljavlja predvsem zmotno uporabo materialnega prava, v zvezi z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka pa dovolj konkretno navede le, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do napake sodišča prve stopnje v zvezi s tolmačenjem 13. točke tretjega odstavka 3. člena v povezavi z 2. točko drugega odstavka 1. člena splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti oziroma, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo niti do izključitvenega razloga iz 13. točke tretjega odstavka 3. člena splošnih pogojev. Ti revizijski očitki niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče je namreč navedlo razloge za to, da zavarovanje odgovornosti ni bilo izključeno po določbi 13. točke tretjega odstavka 3. člena splošnih pogojev. Pri tem se res ni opredelilo tudi do stališča sodišča prve stopnje v zvezi s primerjavo pogojev za zavarovanje oziroma izključitev zavarovanja po 13. točki tretjega odstavka 3. člena in 2. točki drugega odstavka 1. člena, vendar to za odločitev ni bilo bistveno. Iz obrazložitve pritožbenega sodišča dovolj jasno izhaja, da le-to ni štelo kot pravno odločilno, da bi prišlo do nasprotja med splošnimi pogoji za zavarovanje odgovornosti v navedenih določbah.

9. Ne glede na navedeno revizijsko sodišče odgovarja tudi na revizijsko navedbo tožene stranke, ki se nanaša dejansko le na del obrazložitve sodišča prve stopnje o tem, da naj bi prihajalo do nasprotja med določbo o vključitvi v zavarovanje po 2. točki drugega odstavka 1. člena splošnih pogojev in izključitvijo iz zavarovanja po 13. točki tretjega odstavka 3. člena splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti. Tolmačenje sodišča prve stopnje v zvezi s tem je dejansko napačno, saj določbi nista v nasprotju. Iz drugega odstavka 1. člena splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti namreč izhaja, da je v zavarovanje vključena tudi odgovornost zavarovanca zaradi uporabe ali posesti zemljišč, zgradb in prostorov, ki se uporabljajo izključno za namene dejavnosti, navedene na polici, s tem pa je krita tudi odgovornost zavarovanca iz posesti osebnih in tovornih dvigal (2. točka drugega odstavka). Sodišče prve stopnje je pomešalo oziroma neutemeljeno izenačilo pojem osebnega in tovornega dvigala s hidravličnim dvigalom na tovornjaku in zato tudi povsem neutemeljeno primerjalo obseg zavarovanja po 2. točki drugega odstavka 1. člena splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti in izključitev zavarovanja oziroma odškodninskih zahtevkov po 13. točki tretjega odstavka 3. člena splošnih pogojev – iz te določbe izhaja, da so iz zavarovanja izključeni zahtevki „zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon (samovoznih delovnih strojev, avtodvigal, traktorjev, motokultivatorjev, ipd.)“.

10. Glede na navedeno je za presojo lahko pomembno le tolmačenje izključitve zavarovanja po navedeni točki splošnih pogojev, kot je to storilo pritožbeno sodišče, ne pa povezovanje navedene določbe 3. člena z določbo 1. člena splošnih pogojev.

11. Revizijsko sodišče soglaša s presojo pritožbenega sodišča, da tožnikovi odškodninski zahtevki niso izključeni iz zavarovanja na podlagi določbe 13. točke tretjega odstavka 3. člena splošnih pogojev, in sicer zaradi tega, ker v konkretnem primeru ne gre za škodo, ki je nastala v zvezi z uporabo ali posestjo kopenskega motornega vozila, prikolice ali drugega vozila na motorni pogon – samovoznega delovnega stroja ali avtodvigala. V zvezi s tem so neutemeljene revizijske navedbe, da naj bi bilo razlikovanje med posameznimi opredelitvami jasno vsakemu povprečnemu človeku, sicer pa je v nadaljevanju tudi tožena stranka sama štela, da je potreba razlaga, zakaj naj bi v konkretnem primeru šlo za samovozni delovni stroj. Očitno se tudi strinja s tem (revizija namreč o tem nima drugačnih razlogov), da tovornjak s posebnim hidravličnim dvigalom ne predstavlja avtodvigala – to je tudi razumljivo, saj je šlo za tovornjak s kesonom, namenjen za prevoz tovora, vendar z dodatnim dvigalom, in ne za avtodvigalo, ki v prvi vrsti ni vozilo, ki bi bilo namenjeno prevozu tovora.

12. Dvigalo na tovornjaku se seveda prevaža s tovornjakom. Deluje ob tem, ko tovornjak stoji, in sicer (razen izjem) preko pogonske moči tovornjaka, vendar zgolj zato ne gre za „samovozni delovni stroj.“ Ta opredelitev je namenjena, tako kot je delno navedlo že sodišče druge stopnje, nakladalnikom, viličarjem (1), rovokopačem, bagrom, buldožerjem in podobnim strojem – strojem, ki se sami premikajo oziroma vozijo, ne pa tudi tovornjakom s kesonom ter dodatnim hidravličnim dvigalom – vozilom, pri katerih je dviganje bremen le dodatna in ne osnovna funkcija. Drugačna razlaga oziroma opredelitev navedenega pojma tudi ne izhaja iz splošnih pogojev tožene stranke niti iz predpisov s tega področja. Ne vsebujejo je še vedno veljavni Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali (Ur. l. SFRJ, št. 30/69) niti v času nesreče veljavni Pravilnik o varnosti strojev (Ur. l. RS, 25/2006).

13. Tudi v primeru, če bi bila ta opredelitev nejasna, je treba opozoriti na pravila o razlagi pogodb iz 83. člena Obligacijskega zakonika – če je bila pogodba sklenjena po naprej natisnjeni vsebini ali je pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke (2).

14. Revizijsko sodišče se tudi ne strinja z revizijskimi navedbami o izključitvi odgovornosti po 4. točki drugega odstavka klavzule za dodatno kritje 03-ODG-01/06, ki določa, da zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi škode, ki je nastala, ker je bil delavcu s strani zavarovanca dan nalog za opravljanje dela v nasprotju z notranjimi akti ali veljavnimi delovnimi postopki. Sodišče druge stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da tožniku s strani njegovega delodajalca ni bil dan nalog za opravljanje dela v nasprotju z notranjimi pravili niti veljavnimi delovnimi postopki, saj je od svojega delodajalca dobil le navodilo, da mora delati počasi. To v konkretnih okoliščinah pomeni le opustitev izvedbe varstvenih ukrepov, kar pa ni razlog za izključitev zavarovanja po navedeni določbi klavzule za dodatna kritja 03-ODG-01/06. 15. Glede na navedeno in v mejah revizijskih razlogov je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Glej tudi sodbi VS RS II Ips 333/1999 in VIII Ips 28/2002. Op. št. (2): Velja tudi razlagalno pravilo, po katerem je treba določbe o izjemah od splošnega pravila (v tem primeru o izključitvi zavarovanja) razlagati ozko.