Jedro

Delo v policiji, kot pomembni javni službi s posebnimi pooblastili tudi na področju prometne varnosti predpostavlja, da policisti in uslužbenci policije na sploh sami tudi v osebnem življenju spoštujejo in upoštevajo cestnoprometne predpise. To je pogoj za vzdrževanje zaupanja javnosti, ki je nujni pogoj za uspešno delo policije. Zato pomeni oziroma bi lahko pomenilo grobo kršenje cestnoprometnih predpisov z življenjsko usodnimi posledicami, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku, z vidika ciljev in interesov, ki jih mora zasledovati policija, veliko moralno škodo, tudi če je tožnik to storil izven delovnega časa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podala tožena stranka dne 14. 11. 2008, oziroma dokončno s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 21. 1. 2009. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje pravic iz oziroma na podlagi delovnega razmerja od 18. 2. 2009 dalje ter zahtevek za vrnitev tožnika na delo. Ugotovilo je, da je tožnik, ki je bil zaposlen kot policist v ..., v času, ko je bil z dela odsoten iz zdravstvenih razlogov, to je dne 16. 10. 2008 v nočnem času zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami še ene osebe. Njegovo ravnanje je imelo vse znake kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem in drugem odstavku 325. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Ker morajo policisti tudi v zasebnem življenju skrbeti za varovanje in utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije, je tožena stranka tožniku utemeljeno očitala, da pomeni njegovo ravnanje hudo kršitev obveznosti iz 35. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), na podlagi katerega se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki materialno ali moralno škodujejo interesom delodajalca, ne glede na to, da očitane kršitve ni storil neposredno na delu.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in v njej uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Ponavlja svoje navedbe, da je pri toženi stranki dejansko opravljal dela fotografa v tehničnih službah, ne pa tipično policijskih del. Zato je sodišče zmotno presodilo, da je imela njegova povzročitev prometne nesreče s tragičnim izidom povezavo z njegovim delom oziroma da bi lahko negativno vplivala na ugled in delovanje tožene stranke. Takšen zaključek je protispisen, ker sodišče ni upoštevalo njegovega dejanskega dela, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Glede na ugotovljene okoliščine in dejstvo, da tožnik za posledice prometne nesreče tudi sicer kazensko in civilno odgovarja, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi na delovnem področju prestrog in nesorazmeren ukrep. Ker je tožnik svoje delo fotografa pri toženi stranki vestno in uspešno opravljal, je sodišče zmotno presodilo, da so bili podani pogoji za izredno odpoved v smislu prvega odstavka 110. člena ZDR.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. V reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka o protispisnem zaključku, da je bil tožnik policist, ni podana. Ob sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za uradniško delovno mesto policista je imelo sodišče podlago za zaključek, da je imel tožnik delovnopravni status policista, čeprav je dejansko opravljal strokovno – tehnična dela in ne dela policista na terenu.

8. Z vidika teže tožnikove kršitve obveznosti iz 35. člena ZDR, na podlagi katerega se je bil dolžan vzdrževati vseh ravnanj, ki glede na naravo njegovega dela pri delodajalcu materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala interesom delodajalca, je v prvi vrsti pomembna dejavnost delodajalca, to je tožene stranke in samo dejstvo zaposlitve tožnika na formalno opredeljenem delovnem mestu policista. Delo v policiji, kot pomembni javni službi s posebnimi pooblastili tudi na področju prometne varnosti predpostavlja, da policisti in uslužbenci policije na sploh sami tudi v osebnem življenju spoštujejo in upoštevajo cestnoprometne predpise. To je pogoj za vzdrževanje zaupanja javnosti, ki je nujni pogoj za uspešno delo policije. Zato pomeni oziroma bi lahko pomenilo grobo kršenje cestnoprometnih predpisov z življenjsko usodnimi posledicami, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku, z vidika ciljev in interesov, ki jih mora zasledovati policija, veliko moralno škodo, tudi če je tožnik to storil izven delovnega časa.

9. Ker je bilo prepričljivo ugotovljeno, da je imelo tožnikovo ravnanje vse znake kaznivega dejanja in glede na ugotovitev, da je sodišče tožnikovo ravnanje v zvezi z njegovo zaposlitvijo v okviru policije utemeljeno štelo za kršitev delovnih obveznosti iz 35. člena ZDR, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da so bili podani zakonski pogoji za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na težo tožnikove kršitve in mogoč odmev take kršitve v javnosti ter izpostavljenost tožene stranke je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil podan tudi pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, to je, da delovnega razmerja s tožnikom ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

10. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo, saj revizijski razlogi niso bili podani.