Jedro

Presoja okoliščin, upoštevanih pri odločitvi o dodelitvi otrok enemu od staršev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je pod 1. razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 09.09.1989 v K... sklenili pravdni stranki. Pod 2. je mladoletna otroka S. M., roj. 11.06.1989, in T. M., roj. 09.02.1993, dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo toženemu očetu, pod 3. izreka pa je materi naložilo plačevanje preživnine v znesku 15.000 tolarjev mesečno za vsakega, in sicer od 01.10.2001 dalje. Preživninsko obveznost mora mati plačevati očetu otrok do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke pa poravnati v 15 dneh, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po pritožbi tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in v 2. in 3. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba prvega sodišča v delu, ki se nanaša na dodelitev otrok, je tožeča stranka pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da sodišči pri odločitvi, komu naj se dodeli otroka v varstvo in oskrbo, nista upoštevali vseh dejavnikov, ki vplivajo na presojo. Poudarja dva: da zlasti mlajši otroci, med katere je treba šteti sina T., ki je star 8 let, bolj potrebujejo mater kot očeta; in da je doktrinarno spol otroka pomemben pri iskanju lastne identitete in orientacije napram drugim ljudem, kar je še posebej pomembno v predadolescentnem in adolescentnem obdobju, v katerem je hči S.. Pri tem se sklicuje na mnenje dr. T. P., izdelano v neki drugi pravdni zadevi. Ker v konkretni zadevi sodišči nista upoštevali teh dejavnikov, jima očita napačno uporabo materialnega prava in to, da nimata razlogov o odločilnih dejstvih, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila tudi v tem, da sodišče ni angažiralo izvedenca pedopsihiatrične stroke, ki bi strokovno razložil, pri katerem od staršev bodo koristi otrok bolje zadovoljene in bi upošteval objektivne in subjektivne kriterije ter jih strokovno argumentiral. To bi bilo zlasti potrebno zato, ker se strokovna služba (center za socialno delo) ni izjasnila o tem vprašanju.

Izvedenec bi potrdil kriterija starosti in spola otrok ter ugotovil, kako je potekala dosedanja oskrba, nega in vzgoja otrok ter pri katerem od staršev bi bile potrebe otrok bolj zadovoljene. Dodaja, da je doslej mati skrbela za otroka, da ji je to še danes prepuščeno in da oče zaradi dežurstev in seminarjev za to nima časa. Izpodbija njegovo "obljubo", da si bo delavnik drugače organiziral in očita sodišču druge stopnje, da je verjelo neresnim obljubam, njej pa očita, da ni razložila, kako si sama predstavlja življenjsko spremembo, nastalo zaradi razveze. Trdi, da toženec od obravnave dne 15.05.2001 ni ničesar spremenil in da v pretežni meri skrbi za otroka še vedno ona, ki je v decembru 2001 ostala pri bolni S., čeprav bi bil dolžan ostati pri njej toženec.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka očita sodiščema prve in druge stopnje, da nimata razlogov o odločilnih dejstvih, ki sta jih upoštevali pri odločitvi o tem, kateremu od staršev naj dodeli mladoletna otroka v varstvo, vzgojo in preživljanje. Toda sodišče prve stopnje je obširno utemeljilo svojo odločitev, in je natančno navedlo, kako je pretehtalo posamezne kriterije. Sodišče druge stopnje pa se je pri presoji, če gre za bistveno kršitev določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zavedalo, da gre za zelo občutljivo vprašanje, zlasti v primeru, ko oba od staršev izpolnjujeta pogoje, da bi lahko dobro skrbela za varstvo, vzgojo in preživljanje svojih otrok. Zato je kritično presodilo v prvi sodbi opisano dejansko stanje in z njim soglašalo, saj je ugotovilo, da je prvo sodišče navedlo vse razloge o odločilnih dejstvih in da ti razlogi niso v nasprotju sami s seboj, niti z izvedenimi dokazi. Revizijski očitek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni pritegnilo izvedenca pedopsihiatrične stroke, pa ni razložen. Ker revizija ne pove, za katero postopkovno kršitev naj bi šlo, in ker revizijsko sodišče pa po 371. členu ZPP preizkusi revizijo samo v mejah razlogov, ki so v njej navedeni ter po uradni dolžnosti pazi samo na pravilno uporabo materialnega prava, je ugotoviti, da očitanih bistvenih kršitev pravdnega postopka ni. O materialnopravnem aspektu v zvezi s postavitvijo izvedenca, bo razloženo kasneje.

V okviru materialnopravne presoje odločitve o dodelitvi otrok revizijsko sodišče ugotavlja, da je v 54. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91-I z ustavnima zakonoma, ki sta objavljena v Ur.l. RS, št. 42/97 in 66/00) zagotovljena pravica in dolžnost staršev, da skrbijo za vzdrževanje, izobraževanje in vzgojo svojih otrok. Poleg tega varujejo družino ter pravice otrok tudi mednarodne pogodbe, ki jih je Republika Slovenija ratificirala in objavila in ki so s tem postale del notranjega prava. To so zlasti Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (Ur.l. SFRJ, 15/90- Mednarodne pogodbe), Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Ur.l. RS, št. 7/94) in Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (Ur.l. RS, št. 26/99-Mednarodne pogodbe). Vsi navedeni pravni akti izhajajo iz načela, da je za otrokov poln in skladen razvoj osebnosti najbolje, da živijo v družini in da zanj skrbijo njegovi starši. Odtod izvira dolžnost države, da svojim državljanom omogoča vzpostavitev družinskega življenja in da ne posega vanj. Toda če družina ne opravlja svojih nalog v redu ali če razpade, mora država poseči v medsebojna razmerja. V Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89-prečiščeno besedilo in RS, št. 13/94-64/00) je določeno, da mora sodišče tedaj, ko razveže zakonsko zvezo, odločiti o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok. S tem pa ne preneha roditeljska pravica in z njo pravica do osebnih stikov z otroki, saj po tretjem odstavku 114. člena ZZZDR tisti od staršev, ki ne živi z otrokom, soodloča o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov bodoči razvoj, po tretjem odstavku 78. člena in po 106. členu ZZZDR pa ohrani pravico do osebnih stikov z otrokom.

O tem, kateremu od staršev naj se otrok zaupa v varstvo, vzgojo in preživljanje, odloči sodišče na podlagi okoliščin, ki jih ugotovi v konkretnem primeru. Splošne doktrine o tem, kateri od staršev je edini primeren ali bolj primeren ni, sicer bi jo zakonodajalec predpisal. Tudi obveznega sodelovanja izvedenca pedopsihiatrične stroke ni predvidel, pač pa je v posebnih postopkih v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki določil sodelovanje centra za socialno delo ter sodelovanje staršev in otrok, če so dopolnili starost desetih let. V konkretnem postopku je sodeloval center za socialno delo, ki je podal mnenje o tem, kje bi želela živeti oba otroka po razvezi, hčerko S., ki je bila med postopkom že stara 10 let, pa je povprašalo še sodišče. Mnenje otrok je pomemben kriterij, ki sta ga sodišči prve in druge stopnje upoštevali, poleg tega pa sta še ugotovili, da ima trenutno oče več možnosti za to, da bo otrokoma nudil varnost v okolju, ki sta ga navajena, saj je zaposlen v bližini doma, mati pa je sedaj začasno zaposlena v Ljubljani. Poleg tega ima oče v ... okolju več stikov s prijatelji in sorodniki kot mati. Ker sta doslej mati in oče tudi enakopravno sodelovala pri varstvu in vzgoji otrok in sta oba sposobna voditi gospodinjstvo, je sodišče pravilno ovrednotilo materialnopravni pravni standard koristi otrok z ugotovitvijo, da se bosta ob razvezi in spremembah v družini otroka počutila bolj varna pri očetu. Seveda pa to ne pomeni, da ne bosta potrebovala matere in bodo stiki z obema staršema zelo potrebni in dobrodošli. V prihodnje, ko se bodo razmere v celoti uredile, bo lahko prišlo tudi do spremembe v zvezi z bivanjem otrok.

Tako se izkaže, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo. Ker tudi nista storili bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jo navaja revizija, je Vrhovno sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo neutemeljeno revizijo. S tem je zavrnilo tudi predlog za povrnitev stroškov revizije (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP).