Jedro

Obvestilo o preložitvi naroka ni vsebovalo niti opozorila na posledice izostanka in je bila z njim tožeča stranka seznanjena sedem dni pred narokom, vendar pa zaradi tako ugotovljenih dejstev sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih absolutno bistvenih kršitev postopka.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi

izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je dolžna tožena stranka plačati znesek v višini 3.751,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamičnih, v izreku napadene sodbe navedenih zneskov z njihovo zapadlostjo. V obrazložitvi pa je navedlo, da gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti in da je tožeča stranka predlagala zaslišanje priče, zaradi česar se šteje, da je zahtevala izvedbo naroka, na katerega pa ni pristopila.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi očita sodišču prve stopnje kršitve določb drugega odstavka 280. člena ZPP, zaradi česar je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ji je bilo vabilo za obravnavo dne 10.12.2008, ki sploh ni bilo vabilo, ker se njegov naslov glasi obvestilo o preklicu naroka, poslano prepozno, tako, da ni imela zadosti časa za pripravo na obravnavo – najmanj 15 dni od prejema vabila. Podredno pa uveljavlja tudi kršitev določbe sedmega odstavka 282. člena ZPP, saj v dne 3.12.2008 prejetem vabilu na glavno obravnavo ni bilo opozorila na posledice izostanka iz naroka, kar pomeni, da na narok ni bila pravilno vabljena. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti, da se je tožeča stranka odpovedala svojemu zahtevku v smislu tretjega odstavka 454. člena ZPP. Sodišče prve stopnje torej ni imelo osnove za postopanje po tretjem odstavku 454. člena ZPP, zato je s tem, ko je v nasprotju z določbami pravdnega postopka izdalo sodbo na podlagi odpovedi storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 339. člena ZPP.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Trditve pritožnika, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe drugega odstavka 280. člena ter sedmega odstavka 282. člena ZPP ne vzdržijo pritožbene presoje.

Kot je razvidno iz spisovnih podatkov je sodišče prve stopnje v tej gospodarsko pravdni zadevi, ki se je sicer vodila kot postopek v sporu majhne vrednosti, razpisalo več narokov.

Sodbo na podlagi odpovedi je sodišče prve stopnje izdalo po dne 10.12.2008 opravljenem naroku, na katerega pa tožeča stranka ni pristopila, čeprav je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, katerim pa v pritožbi ne oporeka sama zahtevala izvedbo naroka.

Zadnji narok, ki ga je sodišče opravilo pred izdajo sodbe na podlagi odpovedi, je bil dne 8.7.2008. Na tem naroku je sodišče izvedlo določene dokaze, ker pa na narok ena od prič ni pristopila, je narok preložilo na datum 3.10.2008. O tem sta bili stranki obveščeni na samem naroku in sta se posebnemu vabljenju odpovedali.

Narok predviden tega dne je sodišče prve stopnje preklicalo in ga preložilo na 3.12.2008, o čemer sta bili obe pravdni stranki seznanjeni dne 17.10.2008, ko sta prejeli novo vabilo, ki je vsebovalo tudi opozorilo na posledice izostanka z naroka (glej list. št. 66 spisa in vročilnice na list. št. 63 spisa). Ta narok pa je sodišče zaradi bolezni sodnice dne 2.3.2008 preklicalo in ga preložilo na 10.12.2008. Tožeča stranka je obvestilo o preklicu in določitvi novega datuma prejela dne 2.12.2008 in nanj ni reagirala. V tem primeru je res šlo za obvestilo o preložitvi naroka z dne 3.12.2008 na 10.12.2008. Iz navedenega torej izhaja, da je bil narok sicer razpisan za dne 3.12.2008, da sta bili stranki na ta narok vabljeni pravilno, saj jima je bilo vabilo vročeno že 17.10.2008, v vabilu pa ju je sodišče tudi seznanilo s posledicami morebitnega izostanka.

Res je sicer, da obvestilo o preložitvi naroka ni vsebovalo niti opozorila na posledice izostanka in da je bila z njim tožeča stranka seznanjena sedem dni pred narokom, vendar pa zaradi tako ugotovljenih dejstev sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih absolutno bistvenih kršitev postopka. Dejansko gre za to, da je sodišče prve stopnje z opisanim ravnanjem tožeči stranki za teden dni podaljšalo rok glede na prvotno določen datum v katerem naj bi se opravil narok za glavno obravnavo. Zato so pritožbene trditve, da ji je kršilo pravice do priprave na obravnavo nerazumljive in tudi nesmiselne. Ker pa je bila tožeča stranka že v vabilu za narok razpisan za dne 3.12.2008 poučena o posledicah izostanka z naroka tudi ni bilo prav nobene potrebe pa tudi ne zakonske obveznosti, da jo sodišče o tem ponovno opozarja tudi v obvestilu o preklicu in o preložitvi datuma naroka na 10.12.2008. Zato so po prepričanju pritožbenega sodišča pritožbeni očitki povsem neutemeljeni, zaradi česar je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi (353. čl. ZPP).