Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik vtožuje odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči, ko je pri delu pri zavarovancu toženke – frezanju utorov v steno z ročno frezo, težko 4-5 kg, z višino dela cca. 2,5 m od tal in stojno višino cca. 1 m od tal – padel z lestve.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali se zgolj zaradi tega, ker tožnik potem, ko je toženka navedla, da je bila lestev visoka 1,74 m, ni izrecno navedel, kako visoka je bila lestev, ki jo je uporabljal, dejstvo glede višine lestve šteje za priznano dejstvo, kot to zaključi sodišče druge stopnje, medtem ko sodišče prve stopnje tega ni štelo kot priznana dejstva, pri čemer je tožnik navedbe toženke glede višine lestve zanikal, hkrati pa je navedel, da je stal na pet, šest klinski leseni A lestvi? 2. Ali je sodišče prve stopnje s tem, ko ni ugotavljalo, kakšna je bila dejanska višina prostora in posledično dejanska višina, na kateri je tožnik delal v času škodnega dogodka in s katere višine je padel z lestve, kršilo določbe Obligacijskega zakonika kot materialnega prava in določbe pravdnega postopka, ko ni v tej zvezi angažiralo drugega izvedenca iz varstva pri delu, saj postavljeni izvedenec Dobovišek na ta vprašanja ni želel odgovoriti oz. tega niti ni želel ugotavljati in ali je sodišče druge stopnje s tem, ko se ni opredeljevalo do obširnih pritožbenih navedb tožnika, vezano na višino prostora, v katerem je delal in višino, na kateri je delal, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je višina prostora in višina, na kateri je tožnik opravljal delo, bistvena za odločitev v tem postopku oz. se pritožbene navedbe tožnika glede višine prostora, v katerem je delal, štejejo za pravno odločilne pritožbene navedbe in bi se pritožbeno sodišče do njih moralo opredeliti? 3. Ali je pravilna odločitev sodišč, da je tožena stranka s tem, ko je v spis predložila potrdilo o vizualnem pregledu delovne opreme z dne 19. 11. 2019, na katerem se nahaja 11 različnih lestev, brez navedbe proizvajalca in leta izdelave, certifikatu pa je potekel rok veljave 4. 7. 2017, dokazala (tj. zmogla se ekskulpirati odgovornosti), da je tožniku dne 14. 1. 2020 dala na razpolago za delo ustrezno in primerno lestev za delo na višini (to delo, ki ga je izvajal tožnik, je tako in tako delo na višini ne glede na to, ali je po njegovem zatrjevanju delal više ali pa tudi pod zdajšnjim stropom, ki je bil viden ob ogledu, ko je torej še vedno delo na takšni višini, ki se šteje za delo na višini), ob upoštevanju, da sploh ni navedla, katera lestev je bila dana tožniku (tega podatka ni imela, kot tudi zakoniti zastopnik zavarovanca tožene stranke ni vedel o tem izpovedati) oz. ali se ta lestev, ki je bila dana tožniku, sploh nahaja na tem seznamu, saj iz tega seznama ni moč razbrati, da sploh gre za lesene A lestve, ki jo je uporabljal tega dne tožnik, ko pri zavarovancu tožene stranke uporabljajo lesene in aluminijaste lestve, zavarovanec tožene stranke pa po padcu tožnika z lestve, samih lestev ni pregledal, fotografiral, ker za to po izpovedi zakonitega zastopnika zavarovanca tožene stranke ni bilo nobene potrebe? 4. Ali je odločitev sodišč, da je tožena stranka zadostila pogojem glede izvajanja in zagotavljanja ukrepov varstva in zdravja pri delu, materialnopravno pravilna, s tem, ko je tožena strank predložila dopolnilni test teoretičnega usposabljanja, ki se nanaša na t.i. strokovno področje, ki ima 19 vprašanj in 21 odgovorov, s čimer ni izkazala, kaj je bil predmet teoretičnega usposabljanja oz. ali je tožnik sploh opravljal teoretično usposabljanje za delo, ki ga je opravljal, ko tudi ni z ničemer izkazala, da je tožnik praktično usposabljanje sploh opravljal, sploh, ker je celotno usposabljanje trajalo le od 14.00 do 16.30 ure in ali bi sodišči morali dokaze, vezane na vprašanje usposobljenosti tožnika za delo obravnavati kot celoto? 5. Ali delo, ki ga je opravljal tožnik dne 14. 1. 2020, to je delanje utorov, s strojem, težkim 4-5 kg, na katerega je imel pritrjen še sesalec, v betonsko steno, ki je najtrša varianta izvedbe in potrebuje več pritiska v steno, ko je pri tem stal na obeh straneh na zadnjem klinu 6 klinske lesene A lestve, brez zaščite na posameznih letvicah in na tleh, ko je lestev bila postavljena na PVC tla, predstavlja opravljanje nevarne dejavnosti oz. delo s takšnim strojem v takšnih delovnih okoliščinah šteje kot delo z nevarnim strojem oz. stvarjo in s tem objektivno odgovornost tožene stranke?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).