Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se mld. A. A., rojena ... 2011, predodeli v varstvo in vzgojo očetu, uredijo stiki z materjo in določi mesečna preživnina v višini 80,00 EUR. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Tožnik v obsežnem predlogu za dopustitev revizije sodišču in centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) očita, da nista zaslišala psihoterapevtke B. B. Meni, da sodišče mnenja CSD ne bi smelo upoštevati. Izpodbija tudi dokazno vrednost izvedenskega mnenja kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja, in sicer z angažiranjem svojega izvedenca dr. C. C., in se zavzema za postavitev novega izvedenca kliničnega psihologa (ob tem se sklicuje na odločbo US RS Up-511/17). Graja predvsem uporabo Rorschachovega testa, ki naj bi bil nezanesljiv (ob tem se sklicuje na odločbo SEU C-473/16). Zatrjuje tudi kršitve 22. in 23. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je bila s sodbo sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje kršena pravica do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave, pravila postopka in interesi mld. otroka, zlasti po 3. členu Konvencije o otrokovih pravicah, oziroma ali je bila upoštevana sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice št. 878/13, ker sodišče ni izvedlo vseh dokazov v zvezi z dokazovanjem obstoja nasilja v okolju, kamor je bil otrok preseljen; (2) ali sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje zadosti pravnemu standardu obrazloženosti sodbe; (3) ali kršitve načela zakonitosti v postopku izdelave mnenja pred pristojnim CSD vplivajo na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča, ki takšnemu mnenju sledi; (4) ali sodišče druge stopnje lahko zavrne očitek o nezakonitosti uporabljenega dokaza z argumentom, da to ni bil edini dokaz, na podlagi katerega je sodišče sprejelo odločitev; (5) ali sta sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno zavrnili presojo ustreznosti uporabljenih metod pri izdelavi izvedenskega mnenja izvedenca klinične psihologije s sklicevanjem na sprejete slovenske standarde; (6) ali sta sodišči prve in druge stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga po angažiranju novega izvedenca kliničnega psihologa kršili tožnikovo pravico do enakega varstva pravic; (7) ali je z vidika tožnikovih procesnih pravic, zlasti enakega varstva pravic, sodišče pravilno zavrnilo vsebinsko presojo metod, vsebine izvedenskega mnenja, s sklicevanjem na pristranskost s strani tožnika angažiranega strokovnjaka, ob upoštevanju, da tožnik nima strokovnega znanja, da se sam tehtno spusti v obravnavano izvedensko mnenje; (8) ali je uporaba v stroki spornih testov (Rorschachovega testa in likovnega testa Benderjeve) primerna metoda za izdelavo klinično psihološkega mnenja za potrebe sodnega postopka in ali sodišče na takšno mnenje lahko opre odločitev; (9) ali je uporaba Rorschachovega testa in likovnega testa Benderjeve dovolj zanesljiva metoda za izdelavo izvedenskega mnenja s področja klinične psihologije za potrebe sodnega postopka in ali uporaba navedenih testov ustreza standardom, sprejetim v mednarodni znanstveni skupnosti; ter (10) ali je sodišče v konkretnem primeru odločilo na podlagi izvedenskega mnenja, ki je utemeljeno na dovolj zanesljivih metodah in principih, ki izhajajo iz standardov, sprejetih v mednarodni znanstveni skupnosti.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).