Jedro

V upravnem sporu se lahko akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim postopek odločanja končan. Postopek odločanja ni končan, če mora upravni organ v zvezi z aktom o odpravi oziroma razveljavitvi svojega predhodnega akta ponovno odločati o zahtevku stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena v zvezi s 1. odstavkom 5. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 sklep US) zavrglo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.12.2006, s katero je ta po nadzorstveni pravici na podlagi 2. odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP - UPB2, Uradni list RS, št. 24/06) razveljavila delno odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 24.4.2006. Prvostopno sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da glede na določbo 1. odstavka 5. člena ZUS-1 tožba zoper odločbo o razveljavitvi odločbe prvostopnega upravnega organa (po nadzorstveni pravici) ni dopustna, razen, če je s tako odločbo postopek odločanja v zadevi končan, kar v tem primeru ni. Odločba prvostopnega upravnega organa je bila po nadzorstveni pravici drugostopnega organa razveljavljena, vendar s tem postopek v tej denacionalizacijski zadevi ni končan, saj mora prvostopni organ ponovno odločiti o zahtevi za denacionalizacijo v delu, o katerem zaradi razveljavitve prvostopne odločbe še ni bilo odločeno.

Tožnica v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Pritožbene navedbe se nanašajo na denacionalizacijo. Uveljavlja, da je pravna naslednica po prejšnjem lastniku in da bi moralo biti podržavljeno premoženje vrnjeno njej po 12. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Tako je odločil prvostopni upravni organ. Vendar je tožena stranka to odločbo po nadzorstveni pravici razveljavila. Prvostopno sodišče pa je tožbo zoper odločbo tožene stranke zavrglo, ker da zoper to odločbo ni sodnega varstva v upravnem sporu, ker odločba drugostopnega organa, izdana po nadzorstveni pravici, ne more biti predmet upravnega spora. Za tako stališče pa tožnica ne najde opore v zakonu. Za tako odločitev tožena stranke niso izpolnjeni pogoji iz 274. člena ZUP. V 277. členu ZUP pa je izrecno določeno, da je zoper odločbo, izdano na podlagi 274. člena ZUP, dovoljen upravni spor, kar pa je tožnica tudi naredila.

Tožena in prizadeta stranka - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

V tem primeru je sporno, ali je zoper odločbo, izdano v upravnem postopku po nadzorstveni pravici, s katero se razveljavi odločba, s katero je odločeno o pravici stranke, dovoljen upravni spor.

V 1. odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko akt, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim postopek odločanja končan. V obravnavanem primeru pa je bila z odločbo, izdano na podlagi nadzorstvene pravice, razveljavljena odločba prvostopnega organa o vračilu podržavljenega premoženja, vendar s tem postopek v tej denacionalizacijski zadevi ni bil končan, saj bo moral prvostopni organ o tem delu zahtevka, glede katerega je bila odločitev razveljavljena, odločati ponovno. Zoper njegov novi akt bo imela stranka pravico do pritožbe v upravnem postopku, in ko bo odločeno o pritožbi, če bodo izpolnjeni pogoji iz ZUS-1 (zlasti 5. člen), tudi do tožbe v upravnem sporu. Sodno varstvo v denacionalizacijski zadevi ji bo torej ob izpolnitvi prej navedenih pogojev zagotovljeno zoper novo odločitev o denacionalizaciji.

Ker je z določbo 2. alinee 109. člena ZUS-1 črtana določba 2. odstavka 277. člena ZUP v delu, ki se glasi "pač pa je zoper njo mogoče začeti upravni spor", tudi v določbi 2. odstavka 277. člena ZUP ni več pravne podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu, če ta ne izpolnjuje pogojev iz 5. člena ZUS-1. V zvezi s pritožbo v tem upravnem sporu vrhovno sodišče presoja le, ali so bili izpolnjeni pogoji za zavrženje tožbe, predpisani v 1. odstavku 5. člena in v 4. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1, ne pa tudi, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici, in tudi ne, ali so stališča tožene stranke, ki jih je glede denacionalizacije zavzela v izpodbijani odločbi, pravilna in zakonita. Zato so ti pritožbeni ugovori v tem upravnem sporu neupoštevni.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.